ISKUSTVO
Osetinđum man sigurno sose hine man poverenje upro Jehova
KED o manuša pućena man ando mo životi, but putija phenava lenđe: „Me hijum sar jekh koferi ko Jehovase vasta.“ Sar so me legarava mo koferi kaj god mangava, isto mangava o Jehova hem olesi organizacija te ćerel odova mancar – te usmerini man kaj hem ked te đav. Prihvatinđum disave zadatkija sebepi kola valjanđum te ćerav disave žrtve, a podijekh puti hijum le hem ki opasnost. Ama, osetinđum man sigurno sose hine man poverenje upro Jehova.
SAR BARJAĆERĐUM MO POVERENJE UPRO JEHOVA?
Bijandiljum ko 1948. berš ko jekh tikno gav jugoistočno andi Nigerija. Ko odova vreme, krstinđe pe mo kako, o Mustafa, me dadeso tikneder phral, a palo odova hem o Vahabi, mo najphureder phral. Ked hine man enja berš, mo dad mulo. Hine maje but pharo. O Vahabi phenđa maje so šaj palem te dikha amare dade ked ka uskrsnini. Odova but ohrabrinđa man hem podstakninđa man te proučinav i Biblija. Krstinđum man ko 1963. berš. Mancar krstinđe pe hem me avera trin phralja.
Ko 1965. berš pridružinđum man me phuredere phralese, e Vilsonese, ki diz Lagos hem uživinđum avere pionirencar ki skupština Igbobi. Odobor ohrabrinđa man olengi radost hem revnost so ko 1968. berš hem me uljum pioniri.
O phral kova služinđa ko Betel, o Albert Olugbebi, organizujinđa jekh posebno sastanko e ternencar hem phenđa amenđe so isi bari potreba o specijalna pionirija te đan ko sever andi Nigerija. Pana setinava man sar ohrabrinđa amen odova phral. Ov phenđa: „Tumen hijen terne hem šaj te koristinen tumari snaga hem vreme te služinen e Jehovase. Isi but buti te ćerel pe uduri.“ Mangljum te ovav sar o prorok Isaija hem te đav kaj god o Jehova mangela. Odolese, odmah predajinđum i molba te služinav sar specijalno pioniri (Is. 6:8).
Ko maj 1968. berš uljum specijalno pioniri hem hijum le bićhaldo ki diz Kano, ko sever andi Nigerija. Odova hine đi trajinđa o Nigerijsko građansko maribe (1967-1970). Sebepi odova hine bare patnje hem meriba ki severno, a palo odova hem ki istočno Nigerija. Jekh phral andi najšukar namera pokušinđa te ubedini man te na đav uduri. Ama, me phenđum lese: „Ov sasto so brinineja tut mandar. Ama, ako o Jehova mangela te služinav uduri, sigurno hijum so ka ovel mancar.“
HINE MAN POVERENJE KO JEHOVA ĐI SLUŽINĐUM LESE KO THAN KAJ HINE BARO MARIBE
I situacija ki diz Kano hine but lošno. O građansko maribe uništinđa i diz. Đi hijam le ki služba, dikhljam o telija ando manuša kola hine mudarde. Iako ki diz Kano hine nekobor skupštine, but phralja hem phenja morandilje te našen. Aćhilje pohari ando 15 objaviteljija kola hine but obeshrabrime hem kase i dar khuvđa ko kokala. Odola phralja hem phenja but radujinđe pe ked amen, o šov specijalna pionirija, resljam koro lende. But ohrabrinđam len hem palo odova hine lenđe pošukar. Pomožinđam lenđe te organizujinen o sastankija hem i služba, te šaj palem te bićhalen pe izveštaija ki podružnica hem te naručinen i literatura.
Amen o specijalna pionirija, počminđam te sikljova i ćhib hausa. Ked šunđe i šukar vest ki pi ćhib, but manuša manglje te šunen amen. Ama, disave članija kotar glavno religija na manglje odova so amen propovedinaja, odolese valjanđam te ova but oprezna. Jekh puti, jekhe phrale hem man, jekh manuš prastaćerđa ćhurikaja. Ama, amen prastandiljam posig olestar hem ađahar našljam. Iako hine opasno, o Jehova pomožinđa amen „te [živina] bizi dar“ hem o broj ando objaviteljija počminđa te barjol (Ps. 4:8). Avdije, ki diz Kano isi prekalo 500 objaviteljija kola služinena ko 11 skupštine.
O PROGONSTVO KO NIGER
Đi služinđum sar specijalno pioniri ki diz Nijamej, ko Niger
Kasnije, ko avgust 1968. berš, palo odova so nekobor masek hijum le ki diz Kano, me hem pana duj specijalna pionirija hijam le bićhalde ko Nijamej, ki glavno diz ko Niger. Sigate haljiljam so o Niger, ki zapadno Afrika, tano najtato than ki phuv. Uzo odova so hine but tato, amen morandiljam te sikljova hem francuski. Iako hine but pharo, uzdajinđam amen ko Jehova hem počminđam te propovedina ki diz zajedno nekobor objaviteljencar kola živinđe odothe. Na nakhlja but, sare ko Niger kola šaj hine te čitinen dobinđe i knjiga O ćaćipe kova legari ko večno životi. O manuša čak avena hine kokri te roden amendar odija knjiga.
Sigate haljiljam so o vlastija na mangena amen baš odobor but. Ko jul 1969. berš, prvo puti ćedinđam amen ko kongres. Tegani hine prisutna 20 đene. Ko odova kongres valjanđe te krstinen pe duj đene, a amen jedva ađićerđam odova. Ama, ko prvo dive ko kongres, alji i policija hem ćhinavđa o program. On legarđe e specijalno pioniren hem e pokrajinsko nadgledniko ki policijsko stanica. Palo odova, ispitinđe amen hem phenđe amenđe te ava palem tajsa. Haljiljam so o vlastija šaj te ćeren amenđe problemija hem odolese organizujinđam o govor aso krštenje ko jekh ćher hem palo odova garavindoj krstinđam odole duje đenen ki reka.
Palo nekobor kurće, o Ministarstvo unutrašnjih poslova, naredinđa me hem avera panđ pionirija te mukha i Niger. Dinđe amen 48 satija te mukha i phuv hem odova valjanđam te ćera kokri. Amen odmah đeljam direktno ki podružnica ki Nigerija kuri dobinđam nevo zadatko.
Dobinđum te služinav ko gav Orisunbare, ki Nigerija. Uduri uživinđum ki služba e phralencar kola živinđe uduri hem proučinđum nekobor manušencar. Ama, palo šov masek i podružnica vićinđa man kokri te irinav man ko Niger. Ki početka, hijum le iznenadimo hem zabrinuto, ama palo odova jedva ađićerđum palem te dikhav e phralen ko Niger.
Irinđum man palem ko Nijamej. Tajsato dive, jekh poslovno manuš andi Nigerija penđarđa man so hijum e Jehovaso svedoko hem počminđa te vaćeri mancar andi Biblija. Počminđum te proučinav oleja hem palo odova so aćhavđa o cigare hem o alkohol, ov krstinđa pe. Hijum le but bahtalo so šaj hine e phralencar hem e phenjencar te propovedinav ko razna thana ko Niger hem te dikhav sar o manuša prihvatinena o ćaćipe. Ked prvo puti resljum, odothe hine 31 objaviteljija, a ked đeljum maje hine 69.
„AMEN NA ĐANAJA BUT ANDO ODOVA SAR NAPREDUJINI O DELO KI GVINEJA“
Ko decembar 1977. berš, đeljum ki Nigerija te dobinav obuka. Ko krajo andi odija obuka, koja trajinđa trin kurće, o koordinator andi podružnica, o phral Malkom Vigo, čitinđa maje o lil andi podružnica kotar Sijera Leone. E phralenđe valjanđa jekh sasto phral kova na hine ženimo, kova tano pioniri hem kova vaćeri engleski hem francuski te služini sar pokrajinsko nadgledniko ki Gvineja. O phral Vigo phenđa so me dobinđum obuka hem jasno phenđa maje so odova zadatko nane lokho. Ov phenđa maje: „Razmislin pana jekh puti angleder so ka prihvatine.“ Ama, me odmah odgovorinđum lese: „Odolese so o Jehova bićhali man, me ka đav.“
Đeljum ko Sijera Leone hem upoznajinđum man e phralencar andi podružnica. Jekh phral ando Odbor phenđa maje: „Amen na đanaja but ando odova sar napredujini o delo ki Gvineja.“ Iako odija podružnica nadgledinđa o delo ki Gvineja, on našti hine te komunicirinen e phralencar sebepi i političko situacija. On nekobor putija pokušinđe te bićhalen jekhe phrale te posetini e phralen ki Gvineja, ama na uspinđe. Odolese, bićhalđe man te đav ki glavno diz andi Gvineja, ko Konakri, te pokušinav te dobinav boravak.
„Odolese so o Jehova bićhali man, me ka đav.“
Ked resljum ko Konakri, đeljum ki nigerijsko ambasada hem othe resljum man e ambasadoreja. Phenđum lese so mangava te propovedinav ki Gvineja. Ov phenđa maje te na aćhovav othe sose šaj te ovav phanlo ja te desini pe maje diso pološno. Ov phenđa maje: „Irin tut ki Nigerija hem odothe propovedin.“ A me phenđum lese: „Me hijum odlučno te aćhovav akate.“ Odolese, ov pisinđa jekh lil aso ministar unutrašnjih poslova ki Gvineja te pomožini man hem ov pomožinđa man.
Hari palo odova, irinđum man ki podružnica ko Sijera Leone hem phenđum e phralenđe koja odluka anđa odova ministar. O phralja hine but bahtale ked šunđe sar o Jehova blagoslovinđa mo drumo. Dobinđum boravak ki Gvineja.
Ki pokrajinsko služba ko Sijera Leone
Kotar 1978. đi o 1989. berš, služinđum sar pokrajinsko nadgledniko ki Gvineja, ko Sijera Leone hem sar zameniko ki Liberija. Ki početka, često hijum le nabormo. Odova podijekh puti desinđa pe maje ked đeljum ko thana kola hine but dur andi diz. Ama, o phralja uvek dinđe sa pestar te legaren man ki bolnica.
Jekh puti, hijum le but nabormo sose hine man malarija hem ko gliste ko porja. Ked hine maje pošukar, šunđum so o phralja vaćerđe odolestar kaj te parunen man. Iako hine man sa akala pharipa, niked na razmislinđum te mukhav mo zadatko. Uverimo hijum so samo o Jehova šaj najšukar te zaštitini amen, čak hem te mera, ov šaj te vazdel amen.
ISI AMEN POVERENJE UPRO JEHOVA SAR BRAČNO PAR
Ko amaro venčanje ko 1988. berš
Ko 1988. berš, upoznajinđum man e Dorkaja, jekha but duhovno hem ponizno phenjaja. Leljam amen hem zajedno služinđam ki pokrajinsko služba. I Dorka but trudinđa pe ki služba hem hine spremno te ćerel bare žrtve. Zajedno bi đaja phirindoj po 25 kilometrija kotar jekh skupština ki aver hem legarđam amencar amare koferija. Ked đeljam ko skupštine kola hine but dur, koristinđam bilo kova prevoz koleja šaj hine te nakha o ćikale drumija ko kola hine bare rupe.
I Dorka hine but hrabro. Na primer, nekobor putija morandiljam te nakha kotar reke ko kola hine krokodilija. Jekh puti putujinđam panđ dive hem morandiljam te nakha i reka ađahar so koristinđam o kanu sose o kaštunale mostija phađilje. Ked i Dorka manglja te ikljol ando kanu, oj pelji ko pani. Amen na đanđam te plivina, a ki odija reka hine krokodilija. Ama, disave terne ćhave ripinđe ko pani hem spasinđe la. Disavo vreme našti hine raćate te sova sebepi sa odova so nakhljam, ama hem ponodri ćerđam amaro zadatko.
Amare ćhave i Jahgift hem o Erik ćaće hine amenđe baro poklon
Ko 1992. berš hijam le but iznenadime ked saznajinđam so i Dorka tani khamni. Tegani, valjanđam te odlučina da li ka aćhova ki punovremeno služba. Amen razmislinđam: „O Jehova dinđa amen poklon.“ Odolese, odlučinđam te ćhiva e ćhajako anav Jahgift (odova ko engleski značini „poklon ando Jah“). Palo panđ berš, bijandilo o Erik. Amare ćhave ćaće hine amenđe baro poklon. I Jahgift jekh vreme služinđa ko istureno prevodilačko odeljenje ko Konakri, a o Erik služini sar sluga pomoćnik.
Iako i Dorka morandilji te ćhinavi te služini sar specijalno pioniri, oj hem ponodri služinđa sar stalno pioniri, čak hem đi barjaćerđam amare ćhaven. Ama, uzi Jehovasi pomoć, me hem ponodri služinđum sar specijalno pioniri. Ked amare ćhave barilje, i Dorka palem šaj hine te služini sar specijalno pioniri. Akana solduj služinaja sar misionarija ko Konakri.
O JEHOVA ZAŠTITINI AMEN
Uvek đeljum uduri kaj o Jehova bićhalđa man. Često mi romni hem me osetinđam sar o Jehova zaštitini amen hem blagoslovini amen. O poverenje upro Jehova zaštitinđa amen ando but pharipa kola isi len okola kola uzdajinena pe upro materijalna buća. I Dorka hem me ando amaro iskustvo haljiljam so o i pravo zaštita avela ando Jehova, kova tano amaro Spasitelj (1. Let. 16:35). Uverimo hijum so okova kova uzdajini pe upro Devel „ka ovel ko sigurno than“ (1. Sam. 25:29).