DODATKO
1. O JEHOVA
E Devljeso nav tano Jehova hem značini „Ov čerela te ovel“. O Jehova tano Svemoćno Devel hem čerdža sa. Ov isilje moć te čerel sa so mangela.
Ki hebrejsko čhib, e Devljeso nav hine pisimo štare slovenca. Ki romani čhib akala hebrejska slovija šaj te pisinaljen JHVH. E Devljeso nav ko originalno hebrejsko tekst ki Biblija isi paše 7 000 puča. O manuša ko celo sveto vačerena averčhane o nav Jehova, on vačerenalje adžahar sar soj tano ki oljengi čhib.
2. I BIBLIJA „AVELA ANDO DEVEL“
I Biblija avela ando Devel, ama ov dija e manušendže te pisinenla. Odova tano isto sar ked jekh babo phenela pe unukose te pisini jekh ljil ko oljeso nav. Isto adžahar, o Devel dija po sveti duh e manušendže te pisinen oljese lafija ki Biblija. Ov čerdža odova adžahar so disave oljendar hineljen vizije ja dikhlje sune hem palo odova pisije odova so dikhlje.
3. E BIBLIJAKE SAVETIJA (NAČELIJA)
On tane sikljoviba ki Biblija kola vačerena odoljestar soj tano šukar te čera hem sostar te cidamen. Na primer, o savet „o lošno amaljipe rumini o šukar tabijatija“ sikavimen so o amala šaj te utičinen upro amende šukar ja lošno (1. Korintskonendže 15:33). Isto adžahar o savet „so o manuš ka sadini, odova hem ka čedel“ sikavi amen so našti te naša ando odova so čerdžam (Galatskonendže 6:7).
4. O PROROČANSTVO
Odova tano haberi ando Devel. O proročanstvo šaj te vačeri amendže soj tani e Devljesi volja, te sikavimen diso, šaj te ovel zapovest ja osuda. Isto adžahar, šaj te ovel haberi kova mothovi amendže so ka ovel ko vakti so avela. Ki Biblija isi but proročanstvija kola ulje čače.
5. O PROROČANSTVIJA ANDO MESIJA
O Isus čerdža but biblijake proročanstvija ando Mesija te oven čače. Dikh o okvir „O proročanstvija ando Mesija“.
▸ 2. šero, 17. odlomko hem i fusnota
6. SO O JEHOVA MANGELA TE ČEREL E PHUVJA
O Jehova čerdža i Phuv te ovel raj e manušendže kola mangenalje. Odova so mangela te čerel e Phuvja na promisalo. Pana hari, o Devel ka cidel sa o lošnipa hem ka del e manušendže večno dživdipe.
7. O SATANA O BENG
O Satana hine anđeo kova počmija te buninipe protiv o Devel. O nav Satana značini „protivnik“, sose protivijape e Jehovase. Isto adžahar, ov vičinipe Beng, so značini „hovavno“. Ov vičinipe adžahar sose vačeri hovajbe ando Devel hem hovavi e manušen.
8. O ANĐELIJA
O Jehova čerdža e anđelen but vakti angljeder so čerdža i Phuv. On hine čerde te živinen ko nebo. Isi pobuter kotar šel milionja anđelija (Danijel 7:10). On isiljen nava hem averčhane tane jekh averestar. O verna anđelija tane ponizna hem na mangena o manuša te služinen oljendže. Svako oljendar isilje po than hem na čerena isto buti. Disave ando odola buča tane te služinen anglo Jehovaso presto, te vačeren oljese haberija, te arakhen hem te ljegaren e Devljese slugen ki Phuv, te vačeren oljese osude hem te oven okoljenca kola vačerena o šukar haberi (Psalam 34:7; Pučaribe 14:6; 22:8, 9). Ko vakti so avela on ka marenpe ki kupa e Isuseja ko maribe kova vičinipe Armagedon (Pučaribe 16:14, 16; 19:14, 15).
▸ 3. šero, 5. odlomko; 10. šero, 1. odlomko
9. O GREH
Sa so čera ja sa so isimen ki godi hem ko vilo, a soj tano protiv e Jehovasi volja tano greh. O greh rumini amaro amaljipe e Jehova, odoljese ov pomožinimen adžahar so delamen zakonja hem savetija te na čera lošna buča. Ko početko o Jehova čerdža sa savršeno, ama o Adam hem i Eva birije te na šunen e Jehova, on grešije hem na hine više savršena, odoljese phurilje hem mulje. Amen nasledijam o greh ando Adam, sebepi odova hem amen phurjova hem mera.
▸ 3. šero, 7. odlomko; 5. šero, 3. odlomko
10. O ARMAGEDON
Akava tano e Devljeso maribe koljeja ka uništini e Bengeso sveto hem sa o lošnipa.
▸ 3. šero, 13. odlomko; 8. šero, 18. odlomko
11. E DEVLJESO KRALJEVSTVO
E Devljeso Kraljevstvo tani vladavina koja o Jehova čerdža upre ko nebo. O Isus Hrist vladini sar Kralj ko odova Kraljevstvo. Ko vakti so avela, o Jehova prekalo Kraljevstvo ka cidel sa o lošnipa. E Devljeso Kraljevstvo ka vladini upri Phuv.
12. O ISUS HRIST
O Jehova čerdža e Isuse angljeder o sa. O Jehova bičhaldža e Isuse ki Phuv te merel sa e manušendže. Palo odova so o Isus hine mudardo, o Jehova irijalje ko dživdipe. O Isus akana upre ko nebo vladini sar Kralj ando Devljeso Kraljevstvo.
13. O PROROČANSTVO ANDO 70 KURČE
I Biblija angljeder pheja ked ka avel o Mesija. Ano olate pisini so valjandže te nakhen 69 kurče. Ked počmije te dženenpe akala kurče? Ando 455. berš angljeder amari era. Ked ka nakhen o 69 kurče? Ko 29. berš ki amari era.
Sose ko 29. berš ki amari era? O 69 kurče počmije ko 455. berš angljeder amari era, ked o Nehemija alo ko Jerusalim hem počmija palje te čerel i diz (Danijel 9:25; Nehemija 2:1, 5-8). Ked šuna o lafi „kurko“, tegani avela amendže ki godi 7 dive. O kurče ko akava proročanstvo nane kurče ando efta dive nego tane kurče ando efta berš, sose e biblijake proročanstvija but puča dženenape „o dive te ovel jekh berš“ (4. Mojsieso 14:34; Ezekiel 4:6). Kobor berša isi ko odola 69 kurče? Odothe isi 483 berša (69 x 7). Ked džena o 483 berša kotar 455. berš angljeder amari era, tegani ava ko 29. berš ki amari era. Odova tano o berš ked o Isus krstijape hem ulo Mesija! (Luka 3:1, 2, 21, 22).
O isto proročanstvo vačeri kotar pana jekh kurko, kova tano pana efta berš. Dži traija akava vakti, ko 33. berš amari era o Mesija valjandža te ovel mudardo hem ko početko kotar 36. berš amari era, o šukar haberi ando Devljeso Kraljevstvo valjandža te vačeripe maškaro sa o narodija, a na samo e Jevrejendže (Danijel 9:24-27).
14. O HOVAVNO SIKLJOVIBE ANDO TROJSTVO
I Biblija sikavi so o Jehova tano Devel kova čerdža sa hem ov čerdža e Isuse angljeder sa avera buča (Koloskonendže 1:15, 16). O Isus nane Svemoćno Devel. Ov niked na vačerdža soj tano isto sar o Devel. Ov vačerdža: „O Dad tano pobaro mandar“ (Jovan 14:28; 1. Korintskonendže 15:28). Ama disave religije sikavena ando Trojstvo, soj tano o Devel trin devela ano jekh: o Dad, o Čhavo hem o Sveto Duho. O lafi „Trojstvo“ nane ki Biblija. Odova tano hovavno sikljovibe.
O sveto duho tano e Devljesi sila koja na dičhola, akala sila ov čerela odova so mangela. O sveto duho nane osoba. Na primer, o purane hrišćanja „pherdilje e sveto duhoja“ hem o Jehova vačerdža: „ka dav mo duh upro razna manuša“ (Čeriba e apostolengo 2:1-4, 17).
▸ 4. šero, 12. odlomko; 15. šero, 17. odlomko
15. O KRST
Sose o čačutne hrišćanja kola služije e Devljese na koristije o krst?
O krst hine koristimo ki hovavni religija but berša. Ko purano vakti o krst koristijape te služinipe e prirodače sar devljese hem ked čerdžepe o paganska ritualija te šaj te bijanen. Trišel berš palo Isuseso meribe, o hrišćanja dži služije e Devljese na koristije o krst. But berša palo odova, o rimsko imperator o Konstantin čerdža o krst te ovel hrišćansko simboli. O krst hine koristimo te šaj te ovel o hrišćanstvo popendžarutno. Ama, o krst na hinelje ništa e Isuseja. Jekh knjiga vačeri: „O krst hine angljeder so ulo o hrišćanstvo hem ko kulture kola na hine hrišćanska“ (The New Catholic Encyclopedia).
O Isus na mulo ko krst. O grčko lafi kova tano prevodimo sar „krst“ značini „pravo stubo“, „greda“ ja „kaš“. Jekh prevod andi Biblija phenela: „Ki grčko čhib ando [Nevo zavet] nane ništa so mothovi so hine duj grede“ (The Companion Bible). O Isus mulo ko jekh pravo stubo.
Dži služina e Jehovase ov na mangela te koristina slike ja simbolija. (2. Mojsieso 20:4, 5; 1. Korintskonendže 10:14).
16. O DIVE KED SETINAMEN KO ISUSESO MERIBE
O Isus vačerdža pe učenikondže te setinenpe ko dive ked ov mulo. On čerena odova svako berš ko 14. nisan, ko isto dive ked o Izraelcija slavije i Pasha. O maro hem o vino, mothovena e Isuseso telo hem oljeso rat, kova sarinendar nakhela kotar vas ko vas ko Dive ked setinamen ko Isuseso meribe. Okola so ka vladinen e Isuseja ko nebo ka han o maro hem ka pijen o vino. Okola so isiljen nada te živinen ki Phuv mothovena so ceninena o Dive ked setinamen ko Isuseso meribe adžahar so avena. Ama, on na hana o maro hem na pijena o vino.
17. I DUŠA
Ko prevod Novi svet o lafi „duša“ tano koristimo ked vačeripe kotar 1) manuš, 2) životinja ja 3) e manušeso ja e životinjako dživdipe. Ače disave primerija:
O manuš. „Ko Nojese dive [...] samo nekobor manuša, ofto duše, nakhlje o pani hem spasijepe“ (1. Petareso 3:20). Ko akava stiho o lafi „duše“ značini manuša — o Noje, oljesi romni, oljese trin čhave hem oljese borja.
I životinja. „O Devel vačerdža: ’Ko panja nek oven pherdo dživde duše, hem o životinje kola ljetinena nek ljetinen upri Phuv upre ko nebo.‘ Palo odova o Devel vačerdža: ’I Phuv nek del pestar dživde duše premalo oljenge vrste, čherutne životinje, avera životinje kola lazinena hem divlja životinje premalo oljenge vrste.‘ Hem adžahar ulo“ (1. Mojsieso 1:20, 24).
E manušeso ja e životinjako dživdipe. O Jehova vačerdža e Mojsiese: „Sa okola so manglje te mudaren ti duša tane mulje“ (2. Mojsieso 4:19). Ked o Isus hine ki Phuv, ov vačerdža: „Me hijum o šukar pastiri, o šukar pastiri dela po dživdipe [ja pi duša] pe bakrendže“ (Jovan 10:11).
Uzo odova, ked jekh manuš čerela disavi buti celona duša, odova značini so čerela odova pherde viljeja hem dela sa pestar te čerel najšukar so šaj (Matej 22:37; 5. Mojsieso 6:5) Isto adžahar, o lafi „duša“ koristinipe te šaj te mothovipe i želja so isilje jekh manuš. O manuš kova mulo šaj te phenelpe soj tano mulji duša (4. Mojsieso 6:6; Godžalje lafija 23:2; Isaija 56:11; Agej 2:13).
▸ 6. šero, 5. odlomko; 15. šero, 17. odlomko
18. O DUH
Ko prevod Novi svet o hebrejsko hem o grčko lafi „duh“ šaj te značini razna buča kola o manuša našti te dikhen. Na primer, i bavlal ja o dišibe ando manuša hem o životinje. Isto adžahar, ked vačeripe akava lafi šaj te mislinipe ko duhovna osobe hem ko sveti duh, kova tano e Devljesi sila. I Biblija na sikavi amen so ked o manuš merela jekh deo oljestar džala te živini ko aver than (2. Mojsieso 35:21; Psalam 104:29; Matej 12:43; Luka 11:13).
▸ 6. šero, 5. odlomko; 15. šero, 17. odlomko
19. I GEHENA
Ko Jerusalim hine jekh dolina koja vičijape Gehena. Odothe o manuša hine fordena hem tharena o džubre. Nane nijekh dokaz so ko Isuseso vakti ko akava than hine mučime ja tharde dživde manuša ja životinje. Odoljese i Gehena nane disavo than kova našti te dikhelpe, kuri o mulje mučinenape hem thabljona večno. Ked o Isus vačerdža okoljendar soj tane fordime ki Gehena, ov vačerdža ando večno uništenje (Matej 5:22; 10:28).
20. E GOSPODARESI MOLITVA
Akija tani i molitva so o Isus dija dži sikadža pe učenikon sar te moljinenpe. Isto adžahar, odija molitva tani pendžardi sar „Očenaš“. O Isus sikavimen te moljinamen akalje bučendže:
„Te svetinipe to nav“
Amen moljinamen e Jehovase te čistinipe oljeso nav kotar sa o hovajba. Akava značini so svako ko nebo hem ki Phuv ka poštujini e Devljeso nav.
„Te avel to Kraljevstvo“
Amen moljinamen e Devljesi vladavina te uništini e Bengeso lošno sveto, te vladini upri celo Phuv hem te čerel i Phuv te ovel raj.
„Te ovel ti volja [...] ki Phuv“
Amen moljinamen o Devel te čerel odova so manglja e Phuvja, te ovel pherdi e savršeno manušenca kola ka šunen olje te šaj te živinen večno ko raj ki Phuv. Odova o Devel manglja ked čerdža e manušen.
21. O ISUS DIJA PO DŽIVDIPE AMENDŽE
O Jehova arakhlja o drumo sar te oslobodini e manušen kotar greh hem kotar meribe. I otkupnina tani cena so valjandža te platinipe te šaj te činelpe o savršeno dživdipe kova našaldža o prvo manuš o Adam. Isto adžahar, prekalji i otkupnina o manuša palje šaj te oven paše e Devljeja. O Devel bičhaldža e Isuse ki Phuv te merel sa e grešno manušendže. Sebepi so o Isus dija po dživdipe, sa o manuša šaj te živinen večno hem te oven savršena.
▸ 8. šero, 21. odlomko; 9. šero, 13. odlomko
22. SOSE O 1914. BERŠ TANO BUT VAŽNO?
O proročanstvo ko 4. šero ando Danijel sikavimen so o Devel čhidža poklo Kraljevstvo ko 1914. berš.
O proročanstvo: O Jehova čerdža o kralj Navuhodonosor te dikhel jekh proročansko suno ando baro kaš kova hine čhindo. Ko suno ov dikhlja so kotar odova kaš ačhilo jekh trupco ani phuv hem hineljese čhivde o angrustika ando sastron hem ando bakar kola phanljelje te na barjol „efta vaktija“. Palo odova, o kaš palje ka barjol (Danijel 4:1, 10-16).
So o proročanstvo značini amendže: O kaš tano e Devljesi vladavina. But berša, o Jehova koristija e kraljen ko Jerusalim te vladinen upro Izraelsko narodo (1. Letopisa 29:23). Ama, odola kraljija na ačhilje verna hem oljengi vladavina alji ko krajo. O Jerusalim hine uništimo ko 607. berš angljeder amari era. Odova hine o početko ando „efta vaktija“ (2. Kraljija 25:1, 8-10; Ezekiel 21:25-27). Ked o Isus pheja so „o Jerusalim ka gazinen o narodija sa dži na nakhela o vakti soj tano odredimo“, ov vačerdža ando „efta vaktija“ (Luka 21:24). Odova mothovi so o „efta vaktija“ na završisalje dži o Isus hine ki Phuv. O Jehova dija po lafi so ka čhivel e Kralje ko krajo ando „efta vaktija“. I vladavina ando akava nevo kralj, o Isus, ka anel bare berečetija e Devljese narodose ki celo Phuv večno (Luka 1:30-33).
„Efta vaktija“: O „efta vaktija“ tane 2 520 berša. Ako džena o 2 520 berša ando 607. berš angljeder amari era avaja dži ko 1914. berš. Tegani o Jehova čerdža e Isuse, te ovel Kralj ando Devljeso Kraljevstvo ko nebo.
Sar aljam dži o broj 2 520? I Biblija vačeri so o trin tekvaš vaktija tane 1 260 dive (Pučaribe 12:6, 14). Odoljese o „efta vaktija“ tane 2 520 dive. O 2 520 dive tane 2 520 berša sose e biblijake proročanstvija but puča dženenape „o dive te ovel jekh berš“ (4. Mojsieso 14:34; Ezekiel 4:6).
23. O MIHAILO ARHANĐEO
O lafi „arhanđeo“ značini „glavno ando sa o anđelija“. I Biblija pomini samo jekhe arhanđele hem ov vičinipe Mihailo (Danijel 12:1; Judaso 9).
O Mihailo ljegari e Devljesi vojska ando verna anđelija. Ko Pučaribe 12:7 pisini: „O Mihailo hem oljese anđelija mardžepe protiv o zmaj [...] hem oljese anđelija“. E biblijaki knjiga Pučaribe vačeri so o Isus ljegari e Devljesi vojska. Odova mothovi soj tano o Mihailo aver nav e Isusese (Pučaribe 19:14-16).
24. O PALUNE DIVE
O palune dive tane o vakti ked ka oven važna buča ki Phuv angljeder so e Devljeso Kraljevstvo ka uništini e Bengeso sveto. Isto adžahar, o lafija „o kraj ando akava sveto“ hem „i prisutnost ando manušeso Čhavo“ tane koristime ko biblijako proročanstvo te mothoven isto vakti (Matej 24:3, 27, 37). O „palune dive“ počmije ked e Devljeso Kraljevstvo počmija te vladini upre ko nebo ko 1914. berš hem ka završinenpe ked e Bengeso sveto ka ovel unuštimo ko Armagedon (2. Timotejese 3:1; 2. Petareso 3:3).
25. IRIME KO DŽIVDIPE
Ked o Devel irini e mulje manuše ko dživdipe, odova vičinipe uskrsenje. Ki Biblija vačeripe ando enja manuša kola hine irime ko dživdipe. O Ilija, o Jelisej, o Isus, o Petar hem o Pavle irije disave manušen ko dživdipe. On čerdže odola čudija sebepi so o Devel dijaljen piklji moć. O Jehova dija po lafi „so o pravedna hem o nepravedna ka oven irime ko dživdipe“ ki Phuv (Čeriba e apostolengo 24:15). Isto adžahar, i Biblija vačeri okoljendar so ka oven irime ko dživdipe te živinen ko nebo. On tane birime ando Devel hem ov ka iriniljen ko dživdipe ko nebo te živinen e Isuseja (Jovan 5:28, 29; 11:25; Filipskonendže 3:11; Pučaribe 20:5, 6).
26. O DEMONIZAM (SPIRITIZAM)
O demonizam ja o spiritizam tano ked džiko mangela te vačeri e lošno duhonca direktno ja prekalo manuša kola čerena madžije ja vačerena e duhonca. O manuša čerena akala buča sebepi so verujinena so i duša ando manuš živini palo meribe hem ovela moćno duho. O demonja dena sa pestar te čhiven e manušen te na šunen e Devlje. Isto adžahar, o demonizam šaj te ovel hem ked dikhena ko čerenja ja čitinena horoskop, verujinena ko disave znakija, čitinena ko tarot karte, dikhena ki kugla, ko vas ja ko fildžani. Isi but knjige, časopisija, horoskopija, filmija, džilja, čak slike kola mothovena so o madžije hem demonja tane diso šukar. Amen valjani te arakhamen kotar but pendžarutne adetija kola tane čerde te anen bahtaljipe ja te cidenmen kotar lošnipe. Asavke adetija o Devel na mangela. Ked džiko merela o manuša isto isiljen but adetija, sar soj tane te arakhen e mulje celo rat ked merela, te ulaven habe e muljendže hem te ičeren e muljengo dive. Ama, sa akala buča avena ando demonja. O manuša but puča ljena droga ked mangena te oveljen baro zoraljipe ando demonja (Galatskonendže 5:20; Pučaribe 21:8).
▸ 10. šero, 10. odlomko; 16. šero, 4. odlomko
27. O JEHOVA ISILJE PRAVO TE VLADINI
O Jehova tano Svemoćno Devel, hem ov čerdža sa so isi ki Phuv hem ko nebo (Pučaribe 15:3). Sebepi odova, ov isilje pravo te vladini upro sa o buča so čerdža (Psalam 24:1; Isaija 40:21-23; Pučaribe 4:11). Ov dija o zakonja sa e bučendže kola čerdža. Isto adžahar, o Jehova isilje pravo džikas te čhivel te vladini. Ked amen mangalje hem šunalje, tegani mothova so poštujina oljeso pravo te vladini (1. Letopisa 29:11).
28. TE MUDARE E ČHAVORE KOVA PANA NA BIJANDILO (ABORTUS)
O abortus tano ked džiko namerno mudari e čhavore kova pana na bijandilo. Ama, nane abortus ked i romni našalji e čhavore sebepi so ulo disavo nesrećno slučaj ja olako telo našti te ičeri e čhavore ko olako vodži. Kotar dive ked i romni ačhola khamni, o čhavoro ko olako vodži nane samo deo kotar e dajako telo. Odova čhavoro ko olako vodži tano već jekh osoba.
29. O RAT KOVA LJELAPE PREKALJI VENA (TRANSFUZIJA)
Odova tano ked jekh manuš ljela rat ja ljela jekh kotar e ratese štar glavna sastojkija. Odova rat šaj te ovel oljeso, kova hine angljeder čhivdo ko jekh than ja šaj te ljel avere manušeso rat. O rat čerena štar glavna sastojkija, a odola tane: i plazma, o lolje ratese čelije, o parne ratese čelije hem e ratese pločice.
30. TE VASPITINE
Ki Biblija, o lafi “te vaspitine” na značini te pištine ja te mare. Ked džiko vaspitini amen odova značini so delamen savetija, sikavimen hem phenela amendže so te čera. O Jehova niked odova na čerela grubo ja te dukhavimen (Godžalje lafija 4:1, 2). O Jehova mothovi šužo primer e dadese hem e dajače. Ked o Jehova džikas vaspitini, tegani odova odobor šukar utičini upro manuš so palo odova ov mangela te vaspitinilje o Jehova (Godžalje lafija 12:1). O Jehova mangela pe narodo hem sikavilje. Ov delalje savetija kola pomožinenalje te promini o lošna mislija hem te sikljol te razmislini hem te čerel šukar buča kola o Devel mangela. O dad hem i daj ked vaspitinena pe čhaven tegani pomožinenaljen te haljoven sose valjani te šunen oljen. Isto adžahar, odova značini so sikavenaljen te mangen e Jehova, oljeso Lafi hem te haljoven oljese savetija.
31. O DEMONJA
O demonja na dičhona, on tane lošna duhovna osobe hem pozoralje tane ando manuša. O demonja tane lošna anđelija. On ulje lošna ked kokri birije te oven e Devljese dušmanja, adžahar so na šujelje (1. Mojsieso 6:2; Judaso 6). On dželje ki Bengesi strana ked bunijepe protiv o Jehova (5. Mojsieso 32:17; Luka 8:30; Čeriba e apostolengo 16:16; Jakoveso 2:19).