1-3. Save pučiba isiljen o manuša ando meribe hem sar disave religije dena odgovor ko odova pučibe?

KI BIBLIJA pisini so jekh dive „na te ovel više meribe“ (Pučaribe 21:4). Ko pandžto šero sikljiljam so o Isus dija poklo dživdipe te šaj te živina večno. Ama, o manuša pana merena (Vačerutno 9:5). Odoljese, jekh kotar najbaro pučibe kova isimen tano, so ovela amenca ked mera?

² But tano važno te džana o odgovor ko odova pučibe, posebno ked merela amendar džiko kas manga. Šaj pučamen: Kaj ov dželo palo meribe? Da lji dikhelamen? Da lji šaj te pomožinimen? Da lji palje ka dikhalje?

³ O religije dena averčhane odgovorija ko akala pučiba. Disave sikavena, ako hijan šukar manuš tu ka dža ko nebo, a ako hijan lošno manuš tu ka thabljove ki jag ko pakao. Avera phenena, ked mereja oveja duho hem džaja te živine te familjija koja mulji angljeder. A disave vačerena so palo toklo meribe hem palo odova so ka ovelče sudimo, tu ka ove palje bijando sar aver manuš ja sar životinja.

4. Savo isto sikavibe isiljen o religije ando meribe?

⁴ O religije sikavena but averčhane buča. Ama, but oljendar sikavena jekh isto sikavibe. On phenena so ked o manuš merela jekh kotor oljestar ačhola te živini. Da lji tano odova čače?

SO OVELA AMENCA KED MERA?

5, 6. So ovela amenca ked mera?

⁵ O Jehova džanela so ovela amenca ked mera. Ov vačerdža amendže, ked o manuš merela oljeso dživdipe završinipe. O dživdipe hem o meribe nane isto. Odoljese, ked džiko merela oljesi godi hem oljese osećanja na džana te živinen ko aver than.a Ked amen mera našti te dikha, našti te šuna hem našti više te mislina.

⁶ O kralj Solomon pisija: „O mulje na džanena ništa.“ O mulje našti te mangen ni te mrzinen „sose nane ni buti, ni mislibe, ni džandipe ni godžaljipe, ko grobo kuri džaja“ (Čitinen Vačerutno 9:5, 6, 10). Ko Psalam 146:4 i Biblija vačeri, ked džiko merela hem „oljese mislija“ merena.

SO VAČERDŽA O ISUS ANDO MERIBE

7. So vačerdža o Isus ando meribe?

⁷ Ked oljeso amal o Lazar mulo, o Isus vačerdža pe učenikondže: „O Lazar amaro amal ljeljalje o sojbe.“ Ama, o Isus na mislija so o Lazar dahini. O Isus vačerdža: „O Lazar mulo“ (Jovan 11:11-14). O Isus vačerdža soj tano o meribe sar sojbe. Ov na vačerdža so o Lazar dželo ko nebo ja so hine pe familjija koja mulji angljeder. Isto adžahar, ov na vačerdža so o Lazar hine mučimo ko pakao ja so palje bijandilo sar aver manuš ja životinja. O Lazar samči hine ko pharo sojbe. Avera biblijake stihija isto mothovena so o meribe tano sar pharo sojbe. Ked o Isus dželo te irini e Jairese čhaja ko dživdipe ov pheja: „Na mulji, oj sovela“ (Luka 8:52).

8. Sar amen džana so o Devel na čerdža e manušen te meren?

⁸ Ked o Devel čerdža e Adame hem e Eva, da lji manglja on te meren? Na. O Jehova čerdžaljen te oven bahtalje hem te oveljen savršeno sastipe. O Jehova čerdža e manušen te mangen te živinen večno (Vačerutno 3:11). Sar o dad hem i daj kola na mangena te dikhen pe čhaven sar phurjona hem merena, isto adžahar hem o Jehova na mangela odova amendže. Ama, ako o Devel čerdžamen te živina večno, sose amen mera?

SOSE AMEN MERA

9. Sose i zapovest koja o Jehova dija e Adamese hem e Evače na hine phari te šunelpe?

⁹ Ked o Adam hine ko edensko vrt, o Jehova pheja oljese: „Ando sa o kašta soj tane ko vrt šaj te has dži na čaljoveja. Ama, ando kaš pendžaribase o šukar hem o lošno ma te has oljestar, sose odova dive ked ka has oljestar, čače ka mere“ (1. Mojsieso 2:9, 16, 17). Odija zapovest na hine phari te šunelpe. O Jehova hinelje pravo te vačeri e Adamese hem e Evače soj tano šukar hem soj tano lošno. Te šunen hine e Jehova, on bi mothovena so viljestar poštujinena olje. Odoljeja bi mothovena kobor tane zahvalna ko sa so dijaljen.

10, 11. (a) Sar o Beng hovadža e Adame hem e Eva? (b) Sose o Adam hem i Eva na hineljen nisavo lafi kova šaj te učhari odova so čerdže?

¹⁰ Ama, o Adam hem i Eva birije te na šunen e Jehova. O Beng pheja e Evače: „Da lji čače o Devel pheja so na troman te han ando svako kaš ko vrt?“ I Eva vačerdža oljese: „Šaj te ha o plodija kotar kašta ko vrt. Samo kotar kaš soj tano maškaral ko vrt, o Devel vačerdža: ’Ma han oljestar hem ma takinenlje te na meren‘“ (1. Mojsieso 3:1-3).

¹¹ O Beng pheja: „Na, na ka meren. Sose o Devel džanela, odova dive ked ka han oljestar ka phravdžon tumare jačha hem tumen ka oven sar o Devel, ka džanen soj šukar hem soj lošno“ (1. Mojsieso 3:4-6). O Beng manglja i Eva te mislini so oj kokri pese šaj te birini soj tano šukar a soj tano lošno. Ov hovadžala ando odova so ka ovel ola ako na šunela. O Beng vačerdža e Evače so na te merel. Palo odova, i Eva halja odova plod hem dija pe romese te hal. O Adam hem i Eva džandže so o Jehova vačerdža oljendže te na han odova plod. Ked on halje o plod, on birije te na šunen odija jasno zapovest. Odoljeja so halje o plod on mothodže so na poštujinena pe manglje Dade. Na hineljen nisavo lafi kova šaj te učhari odova so čerdže.

12. Sose hine but pharo e Jehovase ked o Adam hem i Eva na šujelje?

¹² E Jehovase hine but pharo ked o Adam hem i Eva na mothodže so poštujinena olje. Sar ka ovel tuče ako dijan sa tutar te bajačere te čhave ja te čhaja hem on palo odova na šunena tut hem čerena sa averčhane kotar odova so tu rodijan oljendar? Da lji bi odova dukhavi to vilo?

13. So značija ked o Jehova pheja „ko phuvjako prao ka irinetu“?

¹³ Ked o Adam hem i Eva na šuje e Devlje, on našaldže poklo večno dživdipe. O Jehova vačerdža e Adamese: „Ando phuvjako prao hijan čerdo hem ko phuvjako prao ka irinetu“ (Čitinen 1. Mojsieso 3:19). Odova značija so o Adam palje ka ovel prao, samči niked na hine čerdo (1. Mojsieso 2:7). Ked o Adam grešija, ov mulo hem nigde na dželo.

14. Sose amen mera?

¹⁴ Ked bi o Adam hem i Eva šunena e Devlje, on bi akana ovena dživde. Ama, ked na šuje olje on grešije hem palo disavo vakti mulje. O greh tano sar jekh pharo nabormipe kova nasledijam oljendar. Sare hijam bijande grešna hem odoljese mera (Rimskonendže 5:12). Ama, o Devel na manglja te ovel adžahar e manušendže. O Devel niked na manglja o manuša te meren sose ki Biblija pisini soj tano o meribe „dušmani“ (1. Korintskonendže 15:26).

O ČAČIPE OSLOBODINI AMEN

15. Sar odova so džana o čačipe ando mulje oslobodini amen?

¹⁵ O čačipe ando meribe oslobodini amen ando hovavne sikaviba. I Biblija sikavimen so o mulje naneljen dukha ja pharipa. Amen našti te vačera oljenca hem on našti te vačeren amenca. Amen našti te pomožina e muljendže hem on našti te pomožinen amendže. On našti te čeren amendže lošnipe hem odoljese amen na valjani te dara oljendar. But religije phenena so o mulje živinena džikuri hem so šaj te pomožina oljendže, adžahar so ka da pare ko religijake vođe. Ama, ked džana o čačipe ando mulje, amen na ka verujina ko odova hovajbe.

16. Savo hovajbe ando meribe sikavena but religije?

¹⁶ O Beng koristini i hovavni religija te hovavi amen hem čhivelamen te mislina so o mulje tane pana dživde. Na primer, disave religije sikavena so palo meribe jekh kotor amendar džala te živini ko aver than. Da lji tiklji religija sikavitu akava ja da lji sikavitu odova so vačeri i Biblija ando meribe? O Beng hovavi e manušen te šaj te cideljen ando Jehova.

17. Sose o sikavibe so o manuša thabljovena ko pakao dukhavi e Jehova?

¹⁷ Okova so but religije sikavena šaj te daravitu. Na primer, disave sikavena so o lošna manuša ka thabljoven ki jag ko pakao. Odova hovajbe dukhavi e Jehova. Ov niked ne bi mukela e manušen adžahar te mučinenpe (Čitinen 1. Jovaneso 4:8). So mislineja ando manuš kova kaznini pe čhave adžahar so čhivela oljese vasta ani jag te thabljon? Tu bi pheneja so odova manuš nanelje vilo, ni na te mange te pendžarelje. Baš odova o Beng mangela te mislina ando Jehova.

18. Sose amen na valjani te dara ando mulje?

¹⁸ Disave religije vačerena so ked o manuša merena, on ovena duhija. Esavke religije sikavena so amen valjani te poštujina hem te dara kotar odola duhija, sose on šaj te oven šukar amala ja lošna dušmanja. But manuša verujinena ko odova hovajbe. On darana kotar mulje hem odoljese služinena oljendže, a na e Jehovase. Ma bistre, o mulje na osetinena, a ni na džanena ništa, odoljese amen na valjani te dara oljendar. O Jehova tano amaro Stvoritelj. Ov tano o čačutno Devel hem amen valjani samo oljese te služina (Pučaribe 4:11).

19. Sar odova so džana o čačipe ando meribe pomožini amen?

¹⁹ Ked džana o čačipe ando meribe, amen hijam oslobodime ando hovajba kola sikavena o religije. Odova čačipe pomožini amen te haljova sa o šukar lafija kola o Jehova dija ando amaro dživdipe hem kotar vakti so avela.

20. So ka sikljova ko eftato šero?

²⁰ But vakti angljeder e Devljeso sluga o Jov pučlja: „Ked o manuš merela, šaj lji palje te irinipe ko dživdipe?“ (Jov 14:14). Da lji o manuš kova mulo šaj čače palje te živini? O odgovor kova o Devel dija ki Biblija delamen šuži nada. Odova ka dikha ko eftato šero.

1-3. Ko savo phanljipe sare amen hijam hem sar o Jehova ka oslobodini amen?

ZAMISLIN te ove osudimo ko phanljipe celo toklo dživdipe, disose so ni na čerdžan hem nane šansa te ove muklo. Nanetu nisavi nada hem nane ništa so šaj te čere. Ama, baš tegani ked našaldžan sa tiklji nada, šujan so džiko isilje moć te oslobodini tut hem so ov dija po lafi so ka pomožiniče. Sar bi tegani tuče ovela?

² Sare amen hijam ko phanljipe hem adžičeri amen o meribe. So god te čera nane kaj te naša. Ama, o Jehova isilje moć te oslobodini amen ando meribe. Ov dija po lafi so „o paluno dušmani, o meribe, ka ovel uništimo“ (1. Korintskonendže 15:26).

³ Kobor polokho ka ovelče ko vilo so jekh dive na te dara da lji ka mere. Ama, o Jehova na te cidel samo o meribe. Ov ka irini ko dživdipe sa okoljen so mulje. Razmislin, so šaj tuče akava te značini. Ov dija po lafi so „e muljen kola našti ništa te čeren“ ka irini ko dživdipe (Isaija 26:19). Odova i Biblija vičini uskrsenje.

KED MERELA AMENDAR DŽIKO KAS MANGA

4. (a) So šaj te zorjačeri amen ked džiko andi amari familjija ja amaro amal merela? (b) Kola hine e Isusese šukar amala?

⁴ Ked džiko kotar amari familjija ja amaro amal merela, amen isimen bari dukh koja našti te ičera ano amende. Amen ništa našti te čera te irina odolje manuše ko dživdipe. Ama, i Biblija šaj te pomožini amen sar te ikala odija dukh so isimen ano amende (Čitinen 2. Korintskonendže 1:3, 4). Te dikha jekh primer kova mothovi kobor o Jehova hem o Isus mangena te irinen ko dživdipe okoljen kas manga. Ked o Isus hine ki Phuv, ov but puča dželo ko Lazar hem ko oljese phenja ki Marta hem i Marija. Sotrin džene hine e Isusese but šukar amala. I Biblija vačeri: „O Isus manglja e Marta, olake phenja hem e Lazare“ (Jovan 11:3-5).

5, 6. (a) So čerdža o Isus ked dikhlja e Lazarese familjija hem oljese amaljen sar rovena? (b) Sose tano amendže polokho ked džana sar hine e Isusese ked džiko merela?

⁵ Jekh dive o Lazar mulo. Tegani o Isus dželo te zorjačeri e Marta hem e Marija. Ked i Marta šuja so o Isus avela, oj ikislji anglo oljeste te adžičerilje. Oj hine but bahtalji so dikhlja e Isuse hem pheja oljese: „Te ove hine akate, mo phral na te merel.“ I Marta mislija so o Isus na alo ko vakti. Palo odova, o Isus dikhlja olake phenja, e Marija sar rovela. Ked dikhlja oljengi bari dukh, hine oljese pharo ko vilo hem rundža (Jovan 11:21, 33, 35). Ov džandža kobor dukhala ked amen našala džikas kas manga.

⁶ Ked džana sar hine e Isusese ked džiko merela, amendže tano polokho sose o Isus tano isto sar po Dad (Jovan 14:9). O Jehova isilje moć te cidel o meribe večno hem odova pana hari ka čerel.

„LAZAR, IKLJOV!“

7, 8. Sose i Marta na manglja te cidelpe o bar kotar Lazareso grobo, ama so čerdža o Isus?

⁷ Ked o Isus reslja ko than kaj hine o Lazar parumo, o grobo hine phanlo jekhe bareja kova hine but baro. O Isus vačerdža: „Ciden o bar“. I Marta na manglja te čeren odova, sose o Lazar već hine štar dive ko grobo (Jovan 11:39). Ama, oj na džandža so o Isus mangela te pomožini olake phraljese.

⁸ O Isus vačerdža e Lazarese: „Ikljov!“ Zamislin kobor i Marta hem i Marija hine bahtalje. „O manuš kova hine mulo ikljislo. Oljese pre hem o vasta hine pačarde ko zavoja“ (Jovan 11:44). O Lazar hine irimo ko dživdipe, te ovel pe familjija hem pe amaljenca. On šaj hine te doljenlje ki janglja hem te vačeren oljeja. Odova hine baro čudo! O Isus irija ko dživdipe e Lazare.

„ČHAJE, TUČE VAČERAVA, UŠTI!“

9, 10. (a) Ko dija e Isusese moć te irini e manušen ko dživdipe? (b) Sose o primerija okoljendar so hine irime ko dživdipe šaj te pomožinen amen?

⁹ Da lji o Isus irija e manušen ko dživdipe adžahar so odova čerdža kokri pestar? Na. Angljeder te irini ko dživdipe e Lazare o Isus moljisalo e Jehovase, palo odova o Jehova dijalje moć te irini ko dživdipe e Lazare (Čitinen Jovan 11:41, 42). O Lazar na hine jedino manuš kova hine irimo ko dživdipe. I Biblija vačeri amendže kotar jekh čhaj koja hinela 12 berš, oj hine but nabormi. Olake dadese e Jairese hine but pharo hem moljija e Isuse te sačarila. Ov na hinelje avera čhave, samo ola. Dži vačerdža e Isuseja, disavo manuš alo hem pheja: „Ti čhaj mulji, muk e učitelje ko rahati.“ Ama o Isus pheja e Jairese: „Ma dara, samo verujin hem ka ovel spasimi!“ Palo odova, ov dželo e Jaireja ko oljeso čher. Sar alje popaše uzo čher, o Isus dikhlja hem šuja sar o manuša rovena. Tegani o Isus vačerdža oljendže: „Ma roven, sose na mulji, oj sovela.“ Olako dad hem i daj šaj pučljepe so manglja o Isus te phenel odoljeja. O Isus rodija sare te ikljon avrijal, a o dad hem i daj te ačhon andre oljeja ki soba kaj i čhaj hine pašlji. O Isus doljija olako vas hem vačerdža olače: „Čhaje, tuče vačerava, ušti!“ Olako dad hem i daj hine but bahtalje ked oj odma uštinlji hem počmija te phirel. O Isus irija ko dživdipe oljenge čhaja (Marko 5:22-24, 35-42; Luka 8:49-56). Kotar odova dive, ked god dikhlje pe čhaja on niked na bisterdže so o Jehova čerdža oljendže prekalo Isus.a

¹⁰ Sa odoljen so o Isus irija ko dživdipe, on palo disavo vakti mulje. Ama, ked čitina ando odola manuša odova pomožini amen, sebepi so delamen čačutni nada. O Jehova mangela te irini e manušen ko dživdipe hem odova ka čerel.

SO SIKLJOVA ANDO ODOVA SO O LAZAR HINE IRIMO KO DŽIVDIPE

11. So o Vačerutno 9:5 sikavi amen ando Lazar?

¹¹ I Biblija vačeri so „o mulje na džanena ništa.“ Adžahar ni o Lazar na džandža ništa (Vačerutno 9:5). Sar so pheja o Isus, o Lazar samči sovela (Jovan 11:11). Dži o Lazar hine ko grobo, ov na džandža ništa.

12. Sar džana so o Lazar čače hine irimo ko dživdipe?

¹² But manuša dikhlje ked o Isus irija ko dživdipe e Lazare. Čak hem e Isusese dušmanja dikhlje ked ov čerdža odova čudo. O Lazar hine dživdo hem odoljeja mothodžape so čače hine irimo ko dživdipe (Jovan 11:47). Isto adžahar, but manuša dželje te dikhen e Lazare hem odoljese počmije te verujinen so o Isus tano bičhaldo ando Devel. E Isusese dušmanja na manglje o manuša te verujinen ko odova, odoljese manglje te mudaren e Isuse hem e Lazare (Jovan 11:53; 12:9-11).

13. Sose šaj te ova sigurna so o Jehova ka irini ko dživdipe e muljen?

¹³ O Isus pheja „sare kola tane ko grobija“ ka oven irime ko dživdipe (Jovan 5:28). Odova značini so o Jehova ka irini ko dživdipe sa okoljen soj tane oljese ki godi. Ama, te šaj o Jehova te irini džikas ko dživdipe, ov valjani te džanel sa oljestar. Šaj lji ov čače te čerel odova? Ko svemir isi milionja čerenja. I Biblija phenela so o Jehova džanela o nav andi svako čereni (Čitinen Isaija 40:26). Ked ov šaj te džanel o nav andi svako čereni, ov sigurno šaj te setinipe upro sa o manuša koljen ka irini ko dživdipe. O Jehova čerdža sa hem odoljese amen džana so ov isilje moć te irini ko dživdipe e manušen.

14, 15. So vačerdža o Jov ando odova so o mulje ka oven irime ko dživdipe?

¹⁴ O verno Jov verujia so o Devel šaj te irini ko dživdipe e manušen. Ov pučlja: „Ked o manuš merela, šaj lji palje te irinipe ko dživdipe?“ Palo odova, pheja e Jehovase: „Ka vičine man, a me ka šunavtu. Jedva ka adžičere te dikhe odova so čerdžan te vastenca.“ Čače, o Jov džandža so o Jehova jedva adžičeri o vakti ked ka irini ko dživdipe e muljen (Jov 14:13-15).

¹⁵ Sar tano tuče ked džaneja so o mulje ka irinenpe ko dživdipe? Šaj pučejatu: „Da lji mi familjija hem me amala kola mulje ka oven irime ko dživdipe?“ Amen šaj te zorjačeri odova so o Jehova čače mangela e muljen te irini ko dživdipe. Akana ka dikha so i Biblija vačeri odoljestar, ko ka ovel irimo ko dživdipe hem kaj ka živinen.

ON „KA ŠUNEN OLJESO GLASO HEM KA IKLJON“

16. Savo dživdipe adžičeri okoljen so ka oven irime ko dživdipe ki Phuv?

¹⁶ Ko purano vakti, okola so irijepe ko dživdipe, on palje hine ki kupa pe familjija hem pe amaljenca ki Phuv. Odova ka ovel hem ko vakti so avela, ama ka ovel pana pošukar. Sose okola so ka oven irime ko dživdipe ki Phuv, šaj te živinen večno hem niked te na meren. On ka živinen ko sveto kova tano but averčhane ando akava kaj amen avdije živina. Odothe na te ovel maribe, kriminal hem nabormipa.

17. Ko ka ovel irimo ko dživdipe?

¹⁷ Ko ka ovel irimo ko dživdipe? O Isus pheja so „sare kola tane ano grobija ka šunen oljeso glaso hem ka ikljon“ (Jovan 5:28, 29). Ko Pučaribe 20:13 pisini: „Hem o more muklja e muljen so hine ano oljeste hem o meribe hem o grobo muklja e muljen kola hine ano oljende.“ Po, milionja manuša ka živinen palje. Isto adžahar, o apostol Pavle vačerdža so „o pravedna hem o nepravedna“ ka oven irime ko dživdipe (Čitinen Čeriba e apostolengo 24:15). So odova značini?

18. Koj tane „o pravedna“ kola ka oven irime ko dživdipe?

¹⁸ „O pravedna“ tane e Jehovase verna sluge kola živije angljeder te avel o Isus ki Phuv. O manuša sar soj tane o Noje, o Avraham, i Sara, o Mojsie, i Ruta hem i Estera, sare on ka oven irime ko dživdipe te živinen akate ki Phuv. Ko Jevrejendže 11. šero šaj te čitine pana diso oljendar. So ka ovel okoljenca so verno služije e Jehovase kola mulje ko amaro vakti? On tane „pravedna“ hem odoljese ka oven irime ko dživdipe.

19. Koj tane „o nepravedna“ hem savi prilika o Jehova ka del oljendže?

¹⁹ „O nepravedna“ tane o milionja manuša kola na reslje te pendžaren e Jehova. Iako on mulje, o Jehova na bisterdža oljen. Ov ka iriniljen ko dživdipe hem tegani on ka oveljen prilika te sikljon oljestar hem te služinen oljese.

20. Sose na te oven sare irime ko dživdipe?

²⁰ Da lji odova značini so sare kola mulje ka oven irime ko dživdipe? Na. O Isus pheja so disave manuša na te oven irime ko dživdipe (Luka 12:5). Ko ka anel odija odluka da lji disavo manuš ka ovel irimo ko dživdipe ja na? O Jehova tano o Sudija kova anela odija odluka. Ama, ov dija pravo hem e Isusese „te ovel sudija e dživdendže hem e muljendže“ (Čeriba e apostolengo 10:42). Sare kola tane osudime sar lošna hem na mangena te prominenpe, na te oven irime ko dživdipe. Moljinatu dikh o 19. dodatko.

O DŽIVDIPE KO NEBO

21, 22. (a) So značini džiko te ovel irimo ko dživdipe te živini ko nebo? (b) Ko prvo hine irimo ko dživdipe ko nebo?

²¹ Isto adžahar, i Biblija vačeri amendže so disave manuša ka živinen ko nebo. Ked tano džiko irimo ko dživdipe te živini ko nebo, ov na irinipe sar manuš te ovelje manušikano telo. Oljeso dživdipe ko nebo tano sar duhovno osoba.

²² O Isus tano prvo kova adžahar hine irimo ko dživdipe ko nebo (Jovan 3:13). Trin dive palo odova so o Isus hine mudardo, o Jehova irijalje ko dživdipe (Psalam 16:10; Čeriba e apostolengo 13:34, 35). O Isus na hine irimo ko dživdipe sar manuš. O apostol Petar vačerdža so o Isus „hine mudardo ko telo, ama dživdilo ko duho“ (1. Petareso 3:18). O Isus hine irimo ko nebo sar moćno duhovno osoba (1. Korintskonendže 15:3-6). Ama, i Biblija vačeri so nane samo ov te ovel irimo ko nebo adžahar.

23, 24. Koj tano o „tikno stado“ kastar o Isus vačerdža hem kobor džene ka oven?

²³ Angljeder te merel o Isus vačerdža pe učenikondže: „Akana džava te čerav tumendže than“ (Jovan 14:2). Odova značini so disave ando oljese učenikija ka oven irime ko dživdipe oljeja te živinen ko nebo. Kobor džene ka oven? O Isus pheja so na te oven but, ka oven jekh „tikno stado“ (Luka 12:32). O apostol Jovan tačno pheja kobor džene ka oven. Ov dikhlja e Isuse sar „terdžola ki gora Sion [ko nebo] hem oljeja hine 144 000“ džene (Pučaribe 14:1).

²⁴ Ked ka oven irime ko dživdipe te živinen ko nebo o 144 000 hrišćanja? I Biblija vačeri so odova ka ovel ked o Isus ka počmini te vladini ko nebo (1. Korintskonendže 15:23). Amen akana živina ko odova vakti hem but džene ando 144 000 tane već irime ko dživdipe ko nebo. Okola soj tane pana ki Phuv, ked ka meren, on odma ka oven irime ko dživdipe ko nebo. Ama, but manuša ka oven irime ko dživdipe te živinen ko raj ki Phuv ko vakti so avela.

25. So ka sikljova ko oftoto šero?

²⁵ Pana hari, o Jehova ka oslobodini sa e manušen ando meribe hem o meribe na te ovel više (Čitinen Isaija 25:8). Ama, so ka čeren okola so džana ko nebo? I Biblija vačeri amendže so on ka vladinen e Isuseja ko Devljeso Kraljevstvo. Ko oftoto šero ka sikljova soj tano e Devljeso Kraljevstvo.