Zo wa si ayeke “tâ Nzapa na fini ti lakue lakue”?
NA KIRINGO tënë na hundango tënë so ayeke na nduzu ge, azo mingi so amä na bê na Nzapa na so ayeke diko Bible ayeke tënë so tâ Nzapa ni ayeke Jéhovah, Babâ ti Seigneur ti e Jésus Christ. Ala yeke tene nga so lo yeke Wasalango ye kue nga lo yeke lo so ayeke mû fini ti lakue lakue na azo kue so andoye lo. Biani, Jésus mveni atene: ‘So ayeke fini ti lakue lakue: ti hinga Mo, Mo so gi Mo oko ayeke tâ Nzapa, na ti hinga Jésus Christ, Lo so Mo to Lo awe.’—Jean 17:3.
Ye oko, azo mingi so ayeke gue na église ayeke gbu nda ti tënë so na mbeni lege nde. Atënë so ayeke na yâ li ti article so ge alondo na 1 Jean 5:20, so mbeni mbage ti versê ni atene: “E yeke na yâ Lo so ayeke tâ Nzapa, na yâ Molenge ti Lo Jésus Christ. So ayeke tâ Nzapa na fini ti lakue lakue.”
Azo so ayeke mä na bê na tënë ti nzapa ota na yâ oko atene so ndangba zo so tënë ti yanga ti Grec houʹtos, so a kiri pekoni na “so”, aye ti sala tënë ti Jésus Christ. Ala fa so a yeke Jésus si “ayeke tâ Nzapa na fini ti lakue lakue.” Ye oko, mara ti fango peko ti tënë so ague tâ nde mingi na tanga ti atënë ti Bible. Nga, mingi ti awandara so azo abâ atënë ti ala na nene ni ayeda pëpe na bango ndo ni so ague legeoko na tënë ti nzapa ota na yâ oko. Brooke F. Westcott, wafango-mbeti na Senda-gi ti Cambridge, atene: “Na yâ li ti bazengele ni, tënë ti yanga ti Grec houʹtos, so a kiri pekoni na ‘so’, aye ti sala mbilimbili tënë ti zo so a di iri ti lo ndulu na tele ti tënë [houʹtos] ni pëpe, me aye ti sala tënë ti zo so a di iri ti lo kozo.” Tongaso, bazengele Jean ayeke sala lani tënë ti Babâ ti Jésus. Erich Haupt, so ayeke zo ti kodoro ti Zamani nga wandara ti alege ti vorongo nzapa, asû na mbeti: “A yeke nzoni ti hinga wala tënë [houʹtos], so a wara ni na yâ ti use mbage ti versê ni so, aye ti sala tënë ti zo so ayeke ndulu na tele ni wala aye ti fa tënë ti Nzapa so a di iri ti lo kozo. Ye so Jean aye ti fa tënë ni ayeke dutingo ti tâ Nzapa oko so lo yeke nde na ayanda, na lo ye ti wa azo ti ke vorongo ayanda. Me lo ye ti fa pëpe so Jésus Christ ayeke Nzapa.”
Même buku Mbeni gingo nda ti atënë ti yâ ti Testament ti Fini (Angl.), so Ndokua ti pape na kodoro ti Rome so abâ tënë ti Bible si asigigi na ni, atene: “So a sala kusala na tënë ni na versê 18-20 ti sigigi na kpengba tënë ni, kite ayeke dä pëpe so a yeke sala tënë ti tâ Nzapa, so lo yeke nde na anzapa ti apaïen, (v. 21).”
Fani mingi tënë houʹtos, so azo mingi ayeke kiri pekoni na “so” wala na “lo so”, aye ti fa pëpe tënë ti zo so ayeke sala tënë ti lo ndulu na tele ni. Ambeni versê afa tâ tënë ti ye so. Na tapande, na 2 Jean 7, oko bazengele ni so asû kozo mbeti ti Jean atene: ‘Azo ti tenengo mvene asi singo. Ala mû ndo kue. Ala yeke tene na azo atene Jésus Christ amû ândö tele ti zo pëpe. Ala bâ! Zo so [houʹtosʹ] atene mara ti tene tongaso, andâ lo yeke zo ti tenengo mvene. Lo yeke wato ti Christ.’ (Fini Mbuki, 1995). Ge tënë houʹtos alingbi pëpe ti sala tënë ti Jésus so ayeke ndulu na tele ni. Biani, tënë houʹtos ni aye ti sala tënë ti ala so ayeke awato ti Jésus. A yeke bungbi ti ala so si ayeke “zo ti tenengo mvene” na “wato ti Christ.”
Na yâ ti évangile ti lo, bazengele Jean atene: “Zo nyen ayeke wamvene? a yeke lo so atene, Jésus ayeke Christ pëpe. So [houʹtos] ayeke wato ti Christ, lo so ake Babâ na Molenge.” (1 Jean 2:22). Biani, tënë “so” aye ti sala tënë ti ndangba zo ni so pëpe wala Jésus, me aye ti sala tënë ti zo so ayeke wamvene.
Luc asala nga kusala gi na oko tënë houʹtos na Kusala 4:10, 11 (Fini Mbuki, 1989): ‘A yeke na iri ti Jésus Christ ti Nazareth, lo so i, i kanga lo na ndo ti [keke, NW ], si Nzapa azingo lo na kuâ, a yeke na iri ti lo, a yeke na mbeni iri nde pëpe, si koli so aluti, tele ti lo nzoni na lê ti i. Tênë so [houʹtosʹ] i, awasalango da, i ke ni, si a ga tênë ti gunda ti da ni.’ Atâa so a sala tënë ti koli so a sava kobela ti lo na lege ti miracle gi na tele ti tënë houʹtos, a yeke polele so tënë ni aye ti sala tënë ti lo pëpe. Biani, tënë “so” wala houʹtos, so a wara ni na versê 11 ni, aye ti sala tënë ti Jésus, lo ti Nazareth, so ayeke ‘tënê so aga tênë ti gunda ti da ni’ na so a leke kongregation ti aChrétien na ndo ni.—aEphésien 2:20; 1 Pierre 2:4-8.
Aversê so ayeda na atënë ti wandara ti aGrec Daniel Wallace, tongana lo tene so “zo so a sala tënë ti lo ndulu na tele ti tënë ni (houʹtos) ayeke peut-être lo so wasungo mbeti ni aye ti sala tënë ti lo pëpe.”
Oko “tâ Nzapa”
Tongana ti so bazengele Jean asû ni na mbeti, oko “tâ Nzapa” ayeke Jéhovah, Babâ ti Jésus Christ. A yeke gi lo oko si ayeke tâ Nzapa, Wasalango ye kue. Bazengele Paul ayeda na tënë so lo tënë: “Na lê ti e Nzapa ayeke gi oko, Babâ mveni, Lo so ye kue alondo na Lo, na e yeke ti Lo.” (1 aCorinthien 8:6; Esaïe 42:8). Mbeni nda ti tënë ni so afa so Jéhovah ayeke oko “tâ Nzapa” ayeke so 1 Jean 5:20 asala tënë ti lo tongana Lingu ti tâ tënë. Wasungo psaume ahiri Jéhovah “Nzapa ti tene-biani” ngbanga ti so Lo yeke be-ta-zo na yâ ye kue na Lo yeke tene mvene pëpe (Psaume 31:6; Exode 34:6; Tite 1:2). Na salango tënë na Babâ ti lo ti yayu, Molenge ni atene: “Tënë ti Mo ayeke tene-biani.” Nga, na salango tënë na ndo ti afango ye ti lo mveni, Jésus atene: “Tënë so Mbi fa na i ayeke ti Mbi pëpe, me a yeke ti Lo so ato Mbi.”—Jean 7:16; 17:17.
Jéhovah ayeke nga “fini ti lakue lakue.” Lo yeke Lingu ti fini, na a yeke gi Lo oko si, na lege ti Jésus, amû na azo fini tongana mbeni matabisi so azo alingbi na ni pëpe (Psaume 36:10; aRomain 6:23). A yeke senge pëpe si bazengele Paul atene so Nzapa ayeke ‘Zo ti futa ye na ala so agi Lo.’ (aHébreu 11:6). Nzapa afuta lani Molenge ti lo na lege so Lo zingo lo na popo ti akuâ, na fade Babâ ni ayeke futa ande ala so ayeke sala na Lo na bê ti ala kue, na mungo na ala fini ti lakue lakue.—Kusala 26:23; 2 aCorinthien 1:9.
Tongaso, ti hunzi na ni e yeke tene nyen? E yeke tene so a yeke Jéhovah si ayeke “tâ Nzapa na fini ti lakue lakue” me mbeni zo nde pëpe. Gi lo oko si a lingbi azo kue so lo créé avoro lo.—Apocalypse 4:11.