Tënë ti Jéhovah ayeke na fini
Akota tënë ti mbeti ti Ezéchiel: Kozo mbage
A YEKE lani na ngu 613 kozo ti Christ so prophète Jérémie ayeke na Juda. Nga, na mbeto pëpe lo fa so a ga nduru awe ti futi Jérusalem nga ti mû azo ti kodoro ti Juda ti gue na ala na ngbâa. Gbia Nebucadnetsar ti Babylone amû kozoni awe aJuif mingi lo gue na ala na ngbâa. Na popo ti aJuif so, mo yeke wara Daniel na akamarade ti lo ota, so ayeke sara kua na yâ ti yangbo ti gbia ti Babylone. Mingi ti aJuif so a gue na ala na ngbâa aduti na tere ti Ngu ti Kebar “na sese ti Chaldée”. (Ezéchiel 1:1-3). Jéhovah angbâ lakue ti fa atokua ti lo na aJuif so. Lo iri Ezéchiel so ayeke na ngu 30 ti ga prophète.
A hunzi ti sû mbeti ti Ezéchiel na ngu 591 kozo ti Christ na a sara tënë ti aye so asi na yâ ti ngu 22. Ezéchiel asû anzene nzene tënë kue na yâ ti mbeti ti lo. Lo fa angoi so lo wara na aprophétie ti lo, so ti tene mbilimbili lango ni, nze ni nga na ngu ni. Kozo mbage ti mbeti ti Ezéchiel aluti na ndo tingo ti Jérusalem nga na futingo ni. A yeke wara na yâ ti use mbage ti mbeti ti Ezéchiel atënë ti ngbanga so Nzapa afâ na ndo amara so angoro Israël. Ndangba mbage ni afa tënë ti kiringo ti voro Jéhovah tongana ti so lo ye. Article so ayeke sara tënë na ndo ti akota tënë ti Ezéchiel chapitre 1:1 ti si na chapitre 24:27. Mbage so asara tënë ti asuma, ti aprophétie nga na ti ahakango peko ti aye so ayeke si na Jérusalem.
“MBI SARA SI MO GA SINZIRI”
Na pekoni so a fa na Ezéchiel mbeni suma so apika bê na ndo trône ti Jéhovah so ayeke na yayu, a mû na lo mbeni kusala ti sarango ni. Jéhovah atene na lo, lo tene: “Mbi sara si mo ga sinziri ti azo ti da ti Israël; tongaso, mo mä tënë na yanga ti Mbi, na mo mû wango ti Mbi na ala.” (Ezéchiel 3:17). A hunda lani na Ezéchiel ti haka peko ti aye use ti fa tënë ti sengo kando na tere ti Jérusalem nga na aye so ayeke si na ngoi ni so na yâ ti kodoro ni. Na sarango tënë na ndo kodoro ti Juda, Jéhovah atene na lege ti Ezéchiel, lo tene: “Bâ, Mbi, même Mbi, fade Mbi sara si épée aga na ndo i, na Mbi futi ndo-nduzu ti i.” (Ezéchiel 6:3). Jéhovah atene na azo ti kodoro ni, lo tene: “Lâ [ti ye ti ngangu] ti mo asi awe.”—Ezéchiel 7:7.
Na ngu 612 kozo ti Christ, yingo ti Nzapa asara si Ezéchiel abâ mbeni suma so na yâ ni lo bâ so lo yeke na Jérusalem. So tâ aye ti sioni si Ezéchiel abâ azo na sarango ni na yâ ti temple ti Nzapa! Na ngoi so Jéhovah atokua a-ange ti lo (so “azo omene” aduti fä ti ala) ti fâ azo so ake vorongo ti lo, lo tene na ala ti bata gi azo so a zia “marque na ndo lê ti” ala (Ezéchiel 9:2-6). Ye oko, kozoni a lingbi a tuku “lê ti wâ” na ndo gbata ti Jérusalem, wala a fa na azo atënë ti futingo gbata ni so Jéhovah atene (Ezéchiel 10:2). Na ngoi so ‘Jéhovah afuta azo ti sioni alingbi na lege ti ala’, lo mû zendo so fade lo yeke bungbi azo ti Israël so akangbi kirikiri.—Ezéchiel 11:17-21.
Yingo ti Nzapa akiri na Ezéchiel na Babylone. Lo haka peko ti mbeni ye ti fa ye so ayeke si ande na ngoi so Gbia Sédécias na azo ti lo ayeke kpe Jérusalem. A fa nda ti aprophète ti wataka na gigi, akoli ni na awali ni. A ke azo so ayeke sambela ayanda. A haka Juda na keke ti vigne so abuba awe. Tapande ti akota ngualo na vigne afa aye ti vundu so Jérusalem ayeke wara ndali ti so lo gue na mbage ti Egypte ti tene a bata lo. Na hunzingo ti tapande ni, Jéhovah amû zendo so fade lo mû “tikeke so ade akpengba pëpe” na lo lu ni “na ndo kota hoto so ayo na nduzu”. (Ezéchiel 17:22). Ye oko, fade a yeke wara “sceptre ti komande” mbeni pëpe na Juda.—Ezéchiel 19:14.
Akiringo tënë na atënë na ndo Bible:
1:4-28—Char so ayeke na yayu aduti fä ti nyen? Char ni aduti fä ti bungbi ti Jéhovah so ayeke na yayu, so na yâ ni mo yeke wara acréature ti yingo so ayeke be-ta-zo. A yeke yingo vulu ti Jéhovah la ayeke mû ngangu na bungbi ti lo so. Ambeni ye so aza mingi angoro zo so ayeke na ndo ti char ni, na zo ni so aduti fä ti Jéhovah. Pendere kongö so angoro trône ni afa so Jéhovah ayeke na siriri.
1:5-11—Acréature osio so ayeke azo wa? Na yâ ti use suma so Ezéchiel abâ na ndo char, lo fa so acréature osio so ayeke achérubin (Ezéchiel 10:1-11; 11:22). Na yâ ti use suma so, lo tene so lê ti koli bagara ni akpa “lê ti chérub,” wala chérubin (Ezéchiel 10:14). Ye so ayeke na lege ni ndali ti so koli bagara ayeke fä ti ngangu nga achérubin ayeke acréature ti yingo so ayeke na ngangu mingi.
2:6—Ngbanga ti nyen fani mingi a iri Ezéchiel “molenge ti zo”? Jéhovah airi Ezéchiel tongaso ti dabe ti prophète ni so lo yeke zo. Tongaso, ye so afa kota kangbi so ayeke na popo ti Ezéchiel so ayeke gi watokua nga na Nzapa so atokua lo. Fani 80 tongaso, a iri Jésus Molenge ti zo na yâ ti a-Évangile. Na ye so afa polele so Molenge ti Nzapa aga na sese tongana zo, me pëpe tongana mbeni créature ti yingo so achangé tere ti lo.
2:9–3:3—Ngbanga ti nyen mbeti so angongbi, so a sû atënë ti vundu dä, anzere na yanga ti Ezéchiel? Ye so asara si mbeti so anzere na yanga ti Ezéchiel ayeke bango ndo so lo yeke na ni na ndo kusala ti lo. Ezéchiel ayeke na ngia ti sara kusala tongana prophète ti Jéhovah.
4:1-17—Ezéchiel ahaka biani peko ti aye so ayeke si ande na Jérusalem na ngoi so a se kando na tere ni? Teti so Ezéchiel ahunda ti tene Jéhovah achangé ye so lo hunda na lo ti sara na wâ ti tongo kobe ti lo, nga so Jéhovah ayeda na ni, a ye ti fa so prophète ni ahaka biani peko ti aye ni so. Ezéchiel alango na mbage ti wali ti fa asiokpari so royaume ti akete mara bale-oko asara teti ngu 390, ti to nda ni na ngu 997 kozo ti Christ ti si na futingo Jérusalem na ngu 607 kozo ti Christ. Lo lango na mbage ti koli ti fa asiokpari so azo ti Juda asara teti ngu 40, ti londo na ngoi ni so Jérémie aga prophète na ngu 647 kozo ti Christ ti si na ngu 607 kozo ti Christ. Na yâ ti alango 430 so kue, Ezéchiel ate kobe gi kete kete nga lo nyon ngu gi kete kete. Na ye so afa so kota nzara ayeke tï ande na Jérusalem na ngoi so a yeke se kando na tere ni.
5:1-3—Ezéchiel aye ti fa nyen tongana lo mû mbage ti kuali so lo mû ti bi na yâ ti pupu lo kanga ni na yâ ti bongo ti lo? Ye so aye ti fa so fade tanga ti azo ti Juda ayeke kiri ande na kodoro ti ala ti kiri ti voro Nzapa tongana ti so lo ye na peko ti ngu 70 so a mû azo ti kodoro ni a gue na ala na ngbâa.—Ezéchiel 11:17-20.
17:1-24—Akota ngualo use so ayeke azo wa? Na lege wa a fâ ali ti keke ti cèdre? Nga, zo wa la ayeke li ti keke so “ade akpengba pëpe” so Jéhovah alu ni na mbeni ndo nde? Akota ngualo use so aye ti sara tënë ti gbia ti Babylone nga na ti Egypte. Kozo ngualo ni aga na li ti keke ti cèdre, so ti tene lo ga na mbage ti gbia so ayeke ti ahale ti David. Ngualo so afâ ali ti keke so na lege so lo zi Gbia Jojakin na lo zia Sédécias na place ti lo. Atâa so Sédécias adeba yanga ti lo ti ngbâ be-ta-zo na gbia ti Babylone, lo gi ti tene mbeni ngualo nde, gbia ti Egypte amû maboko na lo; me gbia ti Egypte alingbi pëpe ti bata lo. Mbeni lâ, a yeke gue ande na lo na ngbâa na Babylone na lo yeke kui kâ. Jéhovah nga afâ li ti keke so “ade akpengba pëpe,” so ayeke Gbia Messie. Lo ga na Gbia Messie so na lo lu lo na ndo “kota hoto so ayo na nduzu”, na ndo Hoto ti Sion ti yayu. Na a yeke kâ si lo yeke ga ande “keke ti cèdre ti nzoni,” mbeni ye so azo kue ti sese ayeke wara ande aye ti nzoni na lege ni.—Apocalypse 14:1.
Aye ti manda teti e:
2:6-8; 3:8, 9, 18-21. A lingbi e zia lâ oko pëpe si azo ti sioni azia mbeto na bê ti e. Na e zia pëpe ti fa na ala tënë ti yanga ti Nzapa, so na yâ ni mo yeke wara atënë ti gbotongo mê. Tongana azo asara nzara ti mä tënë ti e pëpe wala ala kanga lege na e, a lingbi e kpengba tongana diamant. Ye oko, a yeke nzoni e sara hange si e ga pëpe azo so ayeke bâ mawa ti azo pëpe. Jésus abâ mawa ti azo so lo yeke fa tënë lani na ala. E nga kue, a yeke nzoni e bâ mawa ti azo so e yeke fa tënë na ala na e sara be-nzoni na ala.—Matthieu 9:36.
3:15. Na pekoni so Ezéchiel aga prophète, lo duti na Tel-Abib, ‘na bê ti lo adö teti lâ mbasambala,’ na lo mû ngoi ti gbu li na ndo tënë so a hunda na lo ti fa. A yeke nzoni ti tene e mû ngoi ti manda ye nzoni na ti gbu li na ndo ni ti mû lege na e ti gbu nda ti akpengba tâ tënë ti Bible.
4:1–5:4. Ti haka peko ti aye use so ayeke si ande na Jérusalem, a hunda lani na Ezéchiel ti duti na tâ be-ti-molenge na ti sara ye na mbeto pëpe. A hunda nga na e ti duti na tâ be-ti-molenge nga ti sara ye na mbeto pëpe na ngoi so e yeke sara kusala so Nzapa amû na e.
7:4, 9; 8:18; 9:5, 10. E yeke na bezoin pëpe ti bâ mawa ti azo so Nzapa afâ ngbanga na ndo ti ala wala ti sara be-nzoni na ala.
7:19. Na ngoi so Jéhovah ayeke dë ande ngbanga na ndo ti azo ti sese so, nginza ayeke sara ande ye oko pëpe ndali ti azo.
8:5-18. Ti ke vorongo ti Jéhovah ayeke buba songo ti zo na Nzapa. “Zo so ake Nzapa afuti zo so ayeke nduru na lo na lege ti tënë ti yanga ti lo”. (aProverbe 11:9). E yeke sara ye na ndara tongana e ke même ti pensé ti dengi mê na tënë so azo so ake bungbi ti Jéhovah ayeke tene.
9:3-6. Ti fa so e mû tere ti e awe na Nzapa, so e ga wakua ti lo so awara batême nga so e yeke sara ye tongana aChrétien ayeke tongana mbeni marque. Na ti duti na marque so ayeke kota ye so ayeke mû ande maboko na e ti sö kuâ na ngoi ti “kota ye ti vundu”. (Matthieu 24:21). A-Chrétien so a sa yingo na ndo ti ala, so zo so ayeke na nza ti encre ti écrivain aduti fä ti ala, ayeke mû li ni na yâ ti kusala ti ziango marque na ndo lê ti azo. Na kusala so ayeke kusala ti fango tënë ti Royaume nga ti sarango si azo aga adisciple. Tongana e ye ti bata marque ti e, a lingbi e ngbâ lakue ti mû maboko na aChrétien so na wâ.
12:26-28. A hunda même lani na Ezéchiel ti tene tënë so na azo so ahe lo ndali ti tënë so lo fa: “Fade tënë oko ti tënë ti [Jéhovah] aku mbeni pëpe.” A lingbi e sara ye kue so e lingbi ti sara ti mû maboko na azo ti zia bê ti ala kue na Jéhovah kozoni si lo futi sioni sese ti laso.
14:12-23. A yeke na e oko oko kue ti sara ngangu ti wara fini ti lakue lakue. Mbeni zo alingbi pëpe ti sara ni na place ti mba ti lo.—aRomain 14:12.
18:1-29. Zo oko oko ayeke kö lengo ti ye so lo lu.
“FADE MBI KINDA, MBI KINDA, MBI KINDA YE SO”
Na yâ ti ngu mbasambala so aJuif ayeke na ngbâa, na ngu 611 kozo ti Christ, a-ancien ti azo ti Israël aga na Ezéchiel “ti hunda L’Eternel na ye”. Ala mä yongoro tënë na ndo kengo yanga so azo ti Israël asara nga so Jéhovah atene fade ni yeke “gboto épée” ti ni ndali ti ala (Ezéchiel 20:1; 21:8). Na sarango tënë na mokonzi ti azo ti Israël (Sédécias), Jéhovah atene: “Mo lungula tiare, mo lungula couronne; ye so alingbi ngbâ tongaso mbeni pëpe; zia ye so ayeke kete aga kota, na zia ye so ayeke kota aga kete. Fade Mbi kinda, Mbi kinda, Mbi kinda ye so; na fade ye so ayeke mbeni pëpe juska Lo ga, Lo so ye so ayeke ti Lo [Jésus Christ]; na fade Mbi mû ye so na Lo.”—Ezéchiel 21:31, 32.
A bi tënë ti sarango sioni na li ti Jérusalem. A fa na gigi siokpari ti Ohola (Israël) nga na ti Oholiba (Juda). A “zia [Ohola awe] na tïtî andeko ti lo, na tïtî azo ti Assyrie”. (Ezéchiel 23:9). A ga nduru awe ti mû Oholiba ti gue na lo na ngbâa. A to nda ti se kando na tere ti Jérusalem na ngu 609 kozo ti Christ teti ngu oko na nze omene. Na ngoi so gbata ni atï, bê ti aJuif adö mingi na tongaso ala hinga pëpe tongana nyen ti fa vundu ti bê ti ala. A lingbi Ezéchiel afa tokua ti Nzapa pëpe na aJuif so ayeke na ngbâa juska “zo so akpe” aga afa na lo tënë ti futingo ti gbata ni.—Ezéchiel 24:26, 27.
Akiringo tënë na atënë na ndo Bible:
21:3—“Epée” so Jéhovah ayeke gboto na yâ ti bozo ni ayeke nyen? “Epée” so Jéhovah asara kusala na ni ti dë ngbanga na ndo ti Jérusalem nga na Juda ayeke Nebucadnetsar, gbia ti Babylone nga na aturugu ti lo. A lingbi ti ndu nga bungbi ti Nzapa so ayeke na yayu, so na yâ ni mo yeke wara acréature ti yingo so ayeke na ngangu mingi.
24:6-14—Soko so ate yâ ti kota ta aye ti sara tënë ti nyen? A haka Jérusalem na ngoi so ase kando na tere ni tongana mbeni kota ta ti tongo na ye. Soko so ate yâ ni aye ti sara tënë ti asioni sarango ye ti azo ti gbata ni, aye tongana sarango sioni ye na kamene pëpe nga na sango mênë so a yeke sara na yâ ti gbata ni. Lo sara aye ti sioni mingi na a sara si même ziango senge ta ni na ndo ti wâ ti charbon alingbi pëpe ti sara si soko ni ahon.
Aye ti manda teti e:
20:1; 21:5. Sarango ye ti a-ancien ti Israël afa so ala dë kite na ye so Ezéchiel atene na ala. Zia e dë kite lâ oko pëpe na atënë so Nzapa atene ti gboto mê ti e.
21:23-27. Atâa so Nebucadnetsar abâ mbadi ti fa na lo ye ti sara ni, Jéhovah asara kue si gbia ti apaïen so ague ti sara bira na Jérusalem. Ye so afa so même adémon ayeke na ngangu pëpe ti kanga lege na azo so Jéhovah atokua ala ti dë ngbanga alingbi na ye so bê ti lo aye.
22:6-16. Jéhovah ake tënë ti zonga, sarango sioni ye na kamene pëpe, sarango ye na lege ni pëpe na ngangu ti komande so a mû na zo nga na mungo goro. A yeke nzoni e leke na bê ti e ti kpe mara ti aye ti sioni tongaso.
23:5-49. Tengo ambele ti poroso apusu azo ti Israël na ti Juda ti voro anzapa ti wataka ti akodoro so ala te mbele na ala. Zia e sara hange si e gi pëpe ti lë kpengba songo na azo ti sese so, so alingbi ti buba mabe ti e.—Jacques 4:4.
Mbeni tënë so angbâ na fini na ayeke na ngangu
So tâ apendere ye si e manda na yâ ti akozo chapitre 24 ti mbeti ti Ezéchiel! Akpengba-ndia so ayeke na yâ ti mbage so afa aye so ayeke sara si Nzapa ake mbeni zo. A fa nga tongana nyen e lingbi ti wara be-nzoni ti Nzapa nga nda ni so a yeke nzoni e gboto mê ti azo ti sioni. Aprophétie na ndo futingo Jérusalem afa Jéhovah polele tongana Nzapa so ayeke ‘fa tënë na azo ti lo kozoni si ye ni asi.’—Esaïe 42:9.
Aprophétie tongana ti so a fa na Ezéchiel 17:22–24 nga na chapitre 21:31, 32, agboto lê na ndo ziango gere ti Royaume ti Messie na yayu. Na yâ ti kete ngoi, fade Royaume so ayeke sara ande si a sara ye so bê ti Nzapa aye na ndo sese (Matthieu 6:9, 10). E lingbi ti ku aye ti nzoni so Royaume ayeke ga ande na ni na mbeni mabe so akpengba nga na kite oko pëpe. Biani, “Tënë ti Nzapa ayeke na fini, na a yeke na ngangu.”—aHébreu 4:12.
[Foto na lembeti 12]
Char ti yayu aduti fä ti nyen?
[Foto na lembeti 14]
Fango tënë na wâ amû maboko na e ti duti lakue na “marque” ti e