3 Manda tâ tënë na ndo ti Jésus
“Nzapa andoye tâ azo ti dunia so mingi si lo mû gi oko Molenge ti lo ndali ti ala, si zo kue so amä na bê na lo, a lingbi ti futi lo pëpe, me lo wara fini ti lakue lakue.”—Jean 3:16.
KPALE NI AYEKE SO WA? Ambeni zo aye si mo mä na bê so Jésus ayeke lani dä pëpe. Ambeni zo ayeda so lo yeke lani dä, me ala tene so lo yeke gi mbeni senge zo so akui ândö giriri awe.
TONGANA NYEN TI HON NDO TI KPALE SO? Mû tapande ti disciple Nathanaël.a Kamarade ti lo Philippe atene na lo so lo bâ so lo wara Messie awe, “Jésus, molenge ti Joseph, zo ti kodoro ti Nazareth.” Ye oko, Nathanaël ayeda gi tongaso pëpe na atënë so Philippe atene na lo. Lo hunda Philippe: “Mbeni nzoni ye alingbi ti sigigi na Nazareth so?” Atâa so kue, lo yeda na tisango ndo ti Philippe so atene na lo: “Ga mo bâ si.” (Jean 1:43-51). Mo nga kue, tongana mo yeda mo wani ti bâ aye so a fa na ndo ti Jésus, a yeke mû maboko na mo. Mo lingbi ti sara nyen?
Bâ atënë so azo atene ândö ti fa so Jésus ayeke lani dä biani. Josèphe na Tacite, awasungo mbaï so azo ane atënë ti ala mingi, ayeke lani na fini na ngoi ti akozo Chrétien me ala yeke aChrétien pëpe. Ala tene so Jésus Christ ayeke mbeni tâ zo so ayeke lani dä biani. Ti fa tongana nyen Néron, togbia ti Rome abi tënë na li ti aChrétien na pekoni so wâ agbi Rome na ngu 64, Tacite atene: “Néron abi tënë ni na li ti mbeni groupe ti azo so a iri ala aChrétien na so a ke ala ndali ti asarango ye ti ala ti aChrétien, na lo sara ye ti sioni mingi na ala. Christus [Christ], so iri ti ala alondo na lo awara kuâ na ngoi ti komandema ti Tibère na tïtî Pontius Pilatus, oko ti agouverneur ti e.”
Na ndo ti atënë so awasungo mbaï so ayeke na fini na ngoi ti akozo Chrétien nga na yâ ti angu 100 so aga na pekoni atene na ndo ti Jésus na akozo Chrétien, mbeni bakari (Encyclopædia Britannica) so a sigigi na ni na ngu 2002 atene: “Atënë so azo nde nde so atene afa so na ngoi ti giriri, même awato ti aChrétien adë kite kete pëpe so Jésus ayeke lani dä biani; a yeke gi na hunzingo ti angu 1700, na yâ ti angu 1800 nga na tongo nda ti angu 1900 si ti kozo ni ambeni zo ato nda ti dë kite so Jésus ayeke lani dä biani, atâa so ala yeke pëpe na anzoni nda ti tënë ti sara ni.” Na ngu 2002, mbeni mbeti-sango (The Wall Street Journal) atene: “Nde na kete wungo ti awandara so atene Nzapa ayeke dä pëpe, mingi ti ala ayeda awe so Jésus ti Nazareth ayeke lani dä biani.”
Bâ aye so afa biani so a zingo Jésus lani na kuâ. Na ngoi so awato agbu Jésus, akota kamarade ti lo nga na adisciple ti lo azia lo, ala kpe; nga mbeto asara kamarade ti lo Pierre na lo tene so ni hinga Jésus pëpe (Matthieu 26:31, 55, 56, 69-75). Na pekoni, hio tongaso, adisciple ti lo ato nda ti sara kua mingi. Na mbeto pëpe, Pierre na Jean asara tënë polele na gbele a-oko koli so asara lani si a fâ Jésus. Tere ti adisciple ti Jésus ayapu mingi na a sara si afango ye ti Jésus amû ndo kue na yâ ti Kodoro-togbia ti Rome, na ala soro ti wara kuâ ahon ti bere tënë ti aye so ala mä na bê dä.
Mbeni oko ti anda ti tënë so apusu ala ti changé bango ndo ti ala mingi tongaso ayeke so wa? Bazengele Paul atene so a zingo Jésus na popo ti akuâ na lo “si na Céphas [Pierre], na pekoni lo si na adisciple bale-oko na use.” Paul akiri atene: “Na pekoni, lo si na aita ahon ngbangbo oku na ngoi oko.” Mingi ti azo so abâ ye so angbâ lani na fini na ngoi so Paul asû atënë so (1 aCorinthien 15:3-7). Azo ti dengo kite alingbi ti ke hio tënë so zo oko wala use atene na ndo ti ye so ala bâ ni (Luc 24:1-11). Me tënë so azo ahon ngbangbo oku atene afa biani so a zingo Jésus lani na kuâ.
NZONI YE TI PEKONI AYEKE SO WA? Ti azo so amä na bê na Jésus nga amä yanga ti lo, a lingbi ti pardone siokpari ti ala nga ala lingbi ti duti na nzoni yingo-ti-hinga (Marc 2:5-12; 1 Timothée 1:19; 1 Pierre 3:16-22). Tongana ala kui, Jésus amû zendo so lo yeke zingo ala “na lango ti nda ni.”—Jean 6:40.
Ti hinga ambeni tënë na ndo ni, bâ buku Bible afa nyen biani?,b chapitre 4 so li ti tënë ni ayeke: “Jésus Christ ayeke zo wa?” nga na ,chapitre 5 so li ti tënë ni ayeke: “Ye so Nzapa amû ti zi na e: tâ kota matabisi so ahon atanga ni kue.”
[Akete tënë na gbe ni]
a Amanke Matthieu, Marc na Luc so asû aÉvangile airi Nathanaël Barthélemy.
b So aTémoin ti Jéhovah asigigi na ni.
[Foto na lembeti 7]
Tongana ti Nathanaël, gi ti hinga aye so a fa na ndo ti Jésus