GA NDURU NA NZAPA
Jéhovah “ayeke sara kangbi na popo ti azo pëpe”
A si na mo awe so a ke mo gi senge senge? A si awe so mo hunda mbeni ye, wala mo hunda ti tene a sara mbeni kua na mo me a ke na mo? Wala a si awe so azo azere mo ndali ti so nzoroko ti poro ti tere ti mo, mara ti mo wala dutingo ti mo ayeke nde na ti ala? Tongana a si na mo awe, hinga so a si nga na ambeni zo mingi. Nzoni tënë ni ayeke so: mara ti sarango ye ni so amû ndo kue so, a yeke ti lo kâ na yayu ape. Bazengele Pierre atene tâ na bê ti lo kue, lo tene: “Nzapa ayeke sara kangbi na popo ti azo pëpe.”—Diko Kusala 10:34, 35.
Pierre asara tënë so na ngoi so lo yeke na da ti mbeni Gentil, so ti tene mbeni zo so mara ti lo ayeke Juif ape. Iri ti Gentil ni so ayeke Corneille. Pierre ayeke ti lo Juif. Na ngoi ni kâ lani, a yeke ngangu ti bâ mbeni Juif na ndo ti mbeni Gentil teti aJuif abâ aGentil tongana asioni zo na lê ti ala na ala lingbi ti ga nduru na ala ape. Me, nyen la asara si Pierre ayeke na da ti Corneille so? Jéhovah la aleke tongaso. Pierre awara fade mbeni ye tongana bango li so atene na lo, a tene: “Ye so Nzapa asara si aga nzoni awe, mo zia ti iri ni sioni ye.” Andâ lango oko kozo na ni, sân ti tene Pierre ahinga, Corneille kue awara mbeni suma ni so na yâ ni mbeni ange atokua lo na Pierre ni (Kusala 10:1-15). Tongana Pierre aga ti bâ so Jéhovah la aye ye ni tongaso, lo kanga yanga ti lo ape.
Pierre atene: “Ti tâ tënë ni, mbi bâ so Nzapa ayeke sara kangbi na popo ti azo pëpe.” (Kusala 10:34). Tënë ti Grec so a kiri pekoni na “sara kangbi na popo ti azo pëpe” aye mbilimbili ti tene “ti yekia mbeni zo teti lê ti lo pëpe”. (La Sainte Bible en sango). Na ndo ti tënë so, mbeni wandara atene: “A ye ti sara tënë ti mbeni juge so lo bâ lê ti mbeni zo na lo dë ngbanga ti zo ni alingbi na ye so lo bâ na tere ti zo ni, me pëpe a lingbi na ye so zo ni asara.” Ti Nzapa a yeke tongaso ape. Lo yeke bâ mara ti zo, kodoro ti zo, dutingo ti zo wala ambeni ye tongaso si lo yeke sara na ye na zo ape.
Nde na so, Jéhovah ayeke bâ bê ti e (1 Samuel 16:7; aProverbe 21:2). Pierre akiri atene: “Na yâ ti amara kue, zo so akpe mbeto ti lo na asara ye so ayeke mbilimbili, lo yeke nzere na lê ti Nzapa.” (Kusala 10:35). Ti kpe mbeto ti Nzapa aye ti tene ti ne lo, ti zia bê ti mo kue na ndo ti lo na ti sara pëpe mbeni ye so lo ke ni. Ti sara ye so ayeke mbilimbili aye ti tene ti duti nduru ti sara ye so ayeke na lege ni na lê ti Nzapa. Zo so tënë ti Nzapa agbu bê ti lo mingi na agi ti sara ye so ayeke mbilimbili, bê ti Jéhovah anzere mingi na zo ni so.—Deutéronome 10:12, 13.
Tongana Jéhovah na yayu kâ lo bâ ndo na sese ge, lo yeke bâ gi azo, teti ala kue ayeke gi zo na lê ti lo
Tongana a si awe so azo ayeke na sioni pensé na ndo ti mo wala ala ke mo senge senge, atënë so Pierre atene na ndo ti Nzapa so ayeke dë bê ti mo. Jéhovah ayeke gboto azo na popo ti amara kue ti ga ti voro lo (Jean 6:44; Kusala 17:26, 27). Lo yeke mä sambela ti awakua ti lo, atâa mara ti ala, kodoro ti ala wala dutingo ti ala ayeke so wa, na lo yeke kiri tënë na ni (1 aGbia 8:41-43). E yeke na kite oko ape so tongana Jéhovah na yayu kâ lo bâ ndo na sese ge, lo yeke bâ gi azo, teti ala kue ayeke gi zo na lê ti lo. Mara ti Nzapa so asara kangbi na popo ti azo ape so, a nzere na mo ti manda ye mingi na ndo ti lo?
Versê ti dikongo ni na nze ti juin