Ambeti ndali ti Mbeti ti bungbi: Kusala ti e nga na gigi ti e
© 2023 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
YENGA TI 6-12 NOVEMBRE
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | JOB 13-14
“Tongana mbeni zo akui, lo lingbi ti kiri na fini?”
w99 15/10 l. 3 par. 1-3
Azo agi ti duti na fini aninga
Atâa so a sara ngu 3500 tongaso awe la Bible atene so fini ti azo ayeke ninga ape, laso ambeni zo agi ti hon nde na tënë so. Depuis giriri a nzere na azo ape ti vivre gï teti kete ngoi na pekoni ti ga mbakoro na ti kui. A yeke ndani la tongana ngoi ayeke hon, ala sigi na akode so amû lege na azo ti vivre aninga.
Na ngoi ti Job, azo ti Égypte atara lani ti te akorobo ti anyama ti kiri maseka, me ala sara gbä. Ândö giriri, mbeni oko ti akota ye so awandara asara ayeke ti sigi na mbeni yorö, so tongana zo anyon ni apeut ti sara si lo ngbâ na fini aninga. Ala mingi amä na bê so aye so a mû lor si a sara na ni apeut ti sara si zo angbâ na fini lakue lakue nga tengo ye na yâ ti asembe ti lor ayeke sara si zo angbâ na fini aninga. A-Taoiste ti ândö na Chine apensé so tongana zo asara ambeni ye na tapande ti gbu li, ti sara asport ti wungo wala ti te ambeni kobe ape apeut ti changé ambeni ye na yâ terê ti zo tongaso si lo kui lâ oko ape.
A hinga Juan Ponce de León, mbeni zo ti Espagne so ayeke gue ka na akodro nde nde lani ndali ti so lo yeke gi nda ti ye na ndö ti mbeni ngu so tongana zo anyon ni lo yeke ngbâ gï maseka. A sara ngu 300 tongaso awe, mbeni docteur so asû mbeni buku (Hermippus Redivivus) ahunda ti tene a bungbi amaseka-wali so ade ti hinga koli pëpe na yâ ti mbeni kete da na ngoi ti ndowa ti tene a mû pupu ti yanga ti ala na yâ ti abouteille ti sara kua na ni tongana mbeni ngu so ayeke sara si zo angbâ na fini aninga. Akode so kue asara ye oko ape.
Tongana a dë mbeni keke na sese, a lingbi ti kiri ti sigigi?
TONGANA a haka keke ti olive so aba nga so akutu ayeke na terê ni na mbeni pendere keke ti cèdre ti Liban, keke ti olive ni akpa nga ye oko pëpe. Me akeke ti olive alingbi ti ngbâ même na yâ ti angangu ye. Ambeni keke ti olive ni alingbi ti sara ngu. Agunda ti mbeni keke ti olive alï sese ngangu, a sara si même tongana a dë keke ni, gunda ni alingbi ti kiri ti sigi. Tongana ade agunda ti keke ni akui ape, keke ni ayeke kiri ti sigi.
Job ahinga biani so atâa tongana lo kui, lo yeke kiri na fini (Job 14:13-15). Lo mû tapande ti mbeni keke, peut-être mbeni keke ti olive, ti fa so lo hinga na bê ti lo kue so Nzapa ayeke na ngangu ti zingo lo. Job atene: “Beku ayeke dä même ndali ti mbeni keke. Tongana a dë ni na sese, a yeke kiri ti sigi.” Tongana ngu apika na peko ti mbeni ngangu buru, mbeni keke ti olive so ahule awe alingbi ti maï na “amaboko ni ayeke sigi mo bâ mo tene a yeke fini keke.”—Job 14:7-9.
“Bê ti Mo aye kusala ti tïtî Mo”
Atënë ti Job so afa na e mbeni pendere ye na ndö ti Jéhovah. Lo ye mingi azo so, tongana Job, azia terê ti ala na yâ ti maboko ti lo nga so ayeda ti tene lo leke ala si ala ga azo so ayeke nzoni na lê ti lo (Ésaïe 64:7). Jéhovah aye mingi awakua ti lo so ayeke be-ta-zo. Lo ‘toto ti bâ’ abe-ta-zo ti lo so akui. Mbeni wandara atene mbupa ti Hébreu so a kiri peko ni na ‘toto ti bâ’ aye ti sara tënë ti “kota nzara so mbeni zo ayeke na ni ti sara mbeni ye.” Biani, Jéhovah ayeke dabe ti lo na azo so avoro lo, lo yeke ku nga kungo ti kiri na ala na fini.
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
it-1 l. 412 par. 5
Mburu ti wâ
Mburu ti wâ aye nga ti sara tënë ti mbeni ye so ayeke ye oko ape wala so a ne ni ape. Na tapande, Abraham atene na Jéhovah, atene: “Mbi yeke fuku ti sese nga mburu ti wâ.” (Ge 18:27; bâ nga És 44:20; Job 30:19.) Nga Job atene so atënë so azo so atene ala ga ti dë bê ti lo atene “ayeke ye oko pëpe, tongana mburu ti wâ”.—Job 13:12.
YENGA TI 13-19 NOVEMBRE
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | JOB 15-17
“Mû tapande ti Éliphaz ape tongana mo yeke dë bê ti zo”
Kpe abango ndo so ayeke na lege ni pëpe!
Na yâ ti adiskur ota kue so lo mû ni, Éliphaz atene so Nzapa ayeke komande na ngangu, na aye so awakua ti lo ayeke sara alingbi na lê ti lo pëpe. Éliphaz atene na Job: “Bâ, lo zia bê ti lo na awakua ti lo pëpe, na lo bâ afaute ti a-ange ti lo.” (Job 4:18). Na pekoni, na ndö ti Nzapa, Éliphaz atene: “Bâ! Lo zia bê ti lo pëpe na azo ti lo ti be-vulu, na même yayu avuru tarara na lê ti lo pëpe.” (Job 15:15). Nga lo hunda tënë so: “So mo yeke zo ti mbilimbili, tënë ni agbu bê ti Lo so ngangu ti lo ahon angangu kue?” (Job 22:3). Bildad ayeda lani na bango ndo ti Éliphaz so, teti lo tene: “Même nze asu mingi pëpe, na lê ti [Nzapa] atongoro avuru kue pëpe.”—Job 25:5.
A lingbi e sara hange si e wara mara ti bango ndo tongaso pëpe. Ngbanga ti so mara ti bango ndo tongaso alingbi ti gue na e ti bâ so Nzapa ayeke hunda ye mingi na e. Mara bango ndo ni so ayeke sara ye biani na ndö ti songo ti e na Jéhovah. Nga, tongana e yeda na mara ti bango ndo tongaso, sarango ye ti e ayeke duti ande tongana nyen na ngoi so a suku na e? Ahon ti tene, na bê-ti-molenge, e yeda so a suku na e, ‘bê ti e ayeke so na L’Éternel.’ (aProverbe 19:3). Ye so alingbi biani ti buba songo ti e na Nzapa.
Sara terê ti mo kete nga bâ mawa ti zo tongana ti Jésus
16 E tene atënë so afa so e bâ mawa ti zo. Tongana e bâ mawa ti amba ti e ayeke pusu e ti “sara tënë so adë bê ti a-âme so vundu asara ala mingi”. (1 aThes. 5:14). Nyen la e lingbi ti tene ti kpengba ala? E lingbi ti dë bê ti ala na tenengo na ala atënë so afa so e bi bê ti e mingi na ala. E lingbi ti gonda ala ti mû maboko na ala ti bâ so ala yeke na anzoni sarango ye nga na akode. E lingbi ti dabe ti ala so Jéhovah la agboto ala aga na ala na mbage ti Molenge ti lo, tongaso lo bâ ala na nene ni mingi (Jean 6:44). E lingbi ti dë bê ti ala so Jéhovah abâ lege ti awakua ti lo nzoni mingi, ala so “bê ti ala afâ awe” wala so “azo so bê ti ala awoko kue.” (Ps. 34:18). Anzoni tënë so e yeke tene na amba ti e so ayeke na bezoin ti tene a kpengba ala alingbi ti dë bê ti ala.—aProv. 16:24.
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
Akota tënë ti mbeti ti Job
7:9, 10; 10:21; 16:22—Atënë ti yâ ti aversê so afa so Job amä lani na bê pëpe na londongo na popo ti akuâ? Job ayeke sara tënë na ndö ti kuâ so alingbi ti si na lo na ngoi ni so, lo hinga tongana lo kui lo lingbi ti zingo fade fade pëpe. Tongaso, lo ye ti tene nyen? Mbeni nda ni ayeke so Job ahinga so tongana lo kui, azo ti ngoi ti lo alingbi ti bâ lo ande pëpe. Na lê ti ala, lo yeke kiri na yanga-da ti lo pëpe nga a yeke hinga lo mbeni pëpe juska ti si na ngoi so Nzapa adiko awe ti zingo lo. Peut-être Job aye ti tene so zo alingbi ti zingo na kuâ lo mveni pëpe. Beku so Job ayeke na ni na ndö ti tënë ti londongo ti akuâ, asigi polele na Job 14:13-15.
YENGA TI 20-26 NOVEMBRE
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | JOB 18-19
“Dö amba ti mo awakua ti Jéhovah mo zia lâ oko ape”
Aye so e peut ti manda na lege ti ngu ti lê ti Jésus
9 Mo peut ti mû maboko na azo so ayeke na vundu. Jésus atoto legeoko na Marthe na Marie, lo mä ala nga lo dë bê ti ala. E peut ti sara tongaso na azo so ayeke na vundu. Dan, mbeni ancien na Australie, atene: “Na peko ti so wali ti mbi akui, mbi bezoin lani ti tene a mû maboko na mbi. Acouple mingi aga bï na lâ ti mä mbi. Ala zia mbi fa vundu ti bê ti mbi, nga tongana mbi toto, na ala a yeke sioni ape. Ala aidé nga mbi ti sara ambeni kua, na tapande ala sukula oto ti mbi, ala vo ambeni ye na mbi nga ala tö na mbi kobe na ngoi so mbi peut ti sara aye ni so ape. Ala sambela nga na mbi fani mingi. Ala fa so ala yeke atâ kamarade nga aita so ‘a dü ala ndali ti angoi ti vundu.’”—aProv. 17:17.
Tongana mbeni zo so e ye lo azia ti sara na Jéhovah
16 Ngbâ ti dë bê ti azo so a bi mbeni zo ti sewa ti ala na gigi nga ti mû maboko na ala. Ala bezoin ti tene mo fa na ala so mo ye ala nga mo kpengba ala fadeso mingi ahon ti kozo (aHéb. 10:24, 25). Na ambeni ngoi, ambeni membre ti sewa ti azo so a bi ala na gigi abâ so ambeni ita ti congrégation asara tënë na ala encore ape mo bâ mo tene ala kue a bi ala na gigi. E ye ti tene ala pensé tongaso ape. A yeke nzoni e gonda amaseka so ababâ wala amama ti ala azia ti sara na Jéhovah nga e kpengba ala. Maria, so a bi koli ti lo na gigi nga so koli ni adö sewa ni azia, atene: “Ambeni ita aga na yanga-da ti mbi atö kobe na e nga ala aidé mbi ti manda Bible na amolenge ti mbi. Ala hinga vundu ti mbi nga mbi na ala e toto. Ala gbu koko ti mbi na ngoi so ala mä sioni tënë na iri ti mbi. Ala kpengba mbi ngangu.”—aRom. 12:13, 15.
w90 1/9 l. 22 par. 20
Eskê mo yeke gi ti sara akua?
20 Bungbi ti a-ancien adoit ti hinga so a peut ti sara mbeni ancien wala mbeni wakua ti mungo maboko nzoni ape tongana a zi zo ni na kua ti lo, même si lo wani la lo hunda ni. Tongana a bi zo ni na gigi ti bungbi ape, na a-ancien abâ so lo découragé, na ndoye ala doit ti aidé lo na lege ti yingo (1 aThessalonicien 5:14). Ala doit ti aidé lo ti tene lo hinga so e yeke na bezoin ti lo na yâ ti congrégation. Atâa tongana a mû na ita ni wango, tongana lo sara terê ti lo kete nga lo yeda na wango ni, peut-être lo yeke ku pëpe aninga si a mû na lo ambeni kua na yâ ti congrégation.
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
w94 1/10 l. 32
Ngangu so mbeni nzoni tënë ayeke na ni
Ye oko, na ngoi so Job abezoin ti tene a kpengba lo, Éliphaz na akamarade ti lo atene na lo anzoni tënë ape. Ala bi tënë na li ti lo, ala tene lo doit ti sara mbeni faute na hondengo ni la si lo yeke wara aye ti sioni na pekoni so (Job 4:8). Na yâ ti mbeni buku (The Interpreter’s Bible) a tene: “Ye so Job abezoin ni ayeke bango mawa so alondo na bê ti zo. Me atënë so lo mä ni ayeke atënë so azo so atene ala yeke azo ti nzapa ayeke tene ka ni nga na atënë so a yeke tene ka na zo na ndö ti anzoni sarango ye so azo abâ atene ayeke “tâ tënë” nga ayeke pendere.” So vundu asara Job ngangu na mango tënë so Éliphaz na akamarade ti lo atene na lo, apusu lo ti dema, lo tene: “Juska lawa si ala yeke ngbâ ti son bê ti âme ti mbi nga ti tene atënë so azia vundu na bê ti mbi?”—Job 19:2.
E doit lâ oko ape ti sara si amba ti e awakua ti Nzapa atoto na vundu ndali ti asioni tënë so e tene na ala wala so e tene ni sân ti gbu li (Bâ nga Deutéronome 24:15.) Mbeni proverbe ti Bible atene: “Yanga ti zo ayeke na ngangu ti fâ zo wala ti sara si zo angbâ na fini; azo so aye tënë ayeke wara ye ti peko ni.”—aProverbe 18:21.
YENGA TI 27 NOVEMBRE–3 DÉCEMBRE
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | JOB 20-21
“A yeke hinga zo ti mbilimbili na lege ti mosoro ape”
Dutingo na mosoro na gbele Nzapa
12 Na yâ ti tënë ti Jésus, lo fa kangbi so ayeke na popo ti dutingo na mosoro na gbele Nzapa na bungbingo mosoro teti zo lo wani, wala gingo akungba. Tongaso, Jésus aye lani ti fa so a yeke nzoni kozo ye so agbu bê ti e ayeke pëpe ti bungbi mosoro wala ti wara ngia na yâ ti aye so e yeke na ni. Nde na so, a yeke nzoni e sara kusala na aye so ti kpengba songo ti e na Jéhovah. Ti sara tongaso ayeke sara biani si e duti na mosoro na gbele Nzapa. Ndali ti nyen? Ndali ti so a yeke sara si Nzapa airi tënë nzoni mingi na ndö ti e. Bible atene: “Tënë nzoni ti L’Éternel asara si zo awara mosoro, na Lo zia vundu dä pëpe.”—aProverbe 10:22.
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
w95 1/1 l. 9 par. 19
Songo benda na ndö ti Satan nga na akusala ti lo
19 A yeke nzoni mingi ti bâ so wakua ti Nzapa Job atingbi lani na “atënë ti gingo bê” so Satan asara kua na ni na lege ti Éliphaz na Zophar (Job 4:13-18; 20:2, 3). A yeke ndani la “pasi” so Job ayeke na yâ ni apusu lo ti ‘diko tënë gï kirikiri’ na ndö ti “aye ti mungo mbeto” so asara ngangu na ndö ti lo (Job 6:2-4; 30:15, 16). Élihu aduti kpô amä Job na lo aidé lo ti bâ tongana nyen la Jéhovah so ndara ti lo ayeke na limite ape ayeke bâ na aye. Laso nga kue, a-ancien so ayeke comprendre zo ayeke fa so ala yeke bâ lege ti azo so vundu ahon ndö ti ala na lege so ala yeke tene pëpe “mbeni tënë so [akiri] ane na ndö” ti azo ni. Me, tongana ti Élihu, ala yeke kanga bê ti mä azo ni nga ti sara mafuta na terê ti ala na lege ti Mbeti ti Nzapa (Job 33:1-3, 7; Jacques 5:13-15). Tongaso, tongana mbeni ita ayeke bâ pasi ndali ti asentiment ti lo, avrai ye so asi na lo, aye so lo imaginé ni, wala ‘asioni bango li nga na aye so lo bâ na lege ti avision so amû mbeto’ na lo tongana ti Job, lo peut ti wara dengo bê na yâ ti congrégation na lege ti Mbeti ti Nzapa.—Job 7:14; Jacques 4:7.
YENGA TI 4-10 DÉCEMBRE
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | JOB 22-24
“Nzapa ayeke na bezoin ti zo?”
w05 15/9 l. 26 par. 6-l. 27 par. 2
Kpe abango ndo so ayeke na lege ni pëpe!
Tënë so a tene Nzapa ayeke komande na ngangu ague biani oko na bibe so a tene Nzapa ayeke bâ azo gï ye senge na lê ti lo. Na yâ ti ota diskur ti Éliphaz hundango tënë so asigi dä: “Nzapa ayeke na bezoin ti zo? Lo lingbi ti bâ nzoni na lege ti zo so ahinga ti bâ yâ ti aye nzoni?” (Job 22:2). Ge Éliphaz aye ti tene so na lê ti Nzapa zo ayeke ye oko pëpe. Bildad nga atene tongaso, lo tene: “Tongaso, zo ti sese alingbi ti duti mbilimbili na lê ti Nzapa tongana nyen? Wala zo so wali adü lo, lo lingbi ti duti na tënë na li ti lo pëpe tongana nyen?” (Job 25:4). Ti ala, Job so ayeke gï senge zo, lo lingbi pëpe ti tene so lo yeke mbilimbili na lê ti Nzapa.
Laso ambeni zo abâ terê ti ala so ala yeke ye oko pëpe. Aye so ayeke na gunda ti bango ndo ni so ayeke aye tongana sewa so ala kono na yâ ni, agingo bê so gigi aga na ni nga na tënë ti mara. Me mbeni ye ni ayeke so Satan na ayingo sioni ti lo ayeke sara kusala na amara ti bibe so ti sara si zo awoko kue. Tongana ala wara lege ti gue na zo ni ti bâ so ye kue so lo yeke sara alingbi pëpe na lê ti Nzapa ti Ngangu Ahon Kue, a yeke ngangu pëpe ti tene bê ti zo ni awoko kue. Na tongana ngoi ayeke hon, zo ni alingbi ti gue yongoro na Nzapa so ayeke na fini.—aHébreu 2:1; 3:12.
Gango mbakoro nga na tënë ti kobela ayeke sara si e lingbi pëpe ti sara aye kue so e ye. Peut-être e yeke tene so ye so e yeke sara fadeso na yâ kusala ti Jéhovah ayeke kete mingi tongana e haka ni na ye so e sara lani na ngoi so e ngbâ maseka, so e yeke na nzoni terê nga na ngangu. A yeke kota ye biani ti hinga so Satan na ayingo sioni ti lo aye ti sara si e bâ so ye so e yeke sara alingbi pëpe na lê ti Nzapa. A lingbi e ke mara ti bango ndo so, so ayeke na lege ni pëpe so.
w95 15/2 l. 27 par. 6
Mbeni ye ti manda na ndö ti lekengo akpale
Akamarade ti Job ota adécouragé lo na atënë ti ala wani ahon ti sara kua na atënë ti ndara ti Nzapa. Éliphaz ague même juska ti tene so ‘Nzapa azia bê ti lo na awakua ti lo pëpe’ nga Nzapa agi nga même ti hinga ape wala Job ayeke zo ti mbilimbili wala pëpe (Job 4:18; 22:2, 3). Mara ti tënë tongaso ayeke découragé zo ngangu nga ayeke handa zo. Li ti e akpe ape so na pekoni Jéhovah asuku na Éliphaz nga na akamarade ti lo ndali ti tënë ti zonga so. Lo tene: “Ala tene tâ tënë na ndö ti mbi pëpe.” (Job 42:7). Me mbeni tënë ni so ason bê mingi ahon atanga ni ayeke ga na peko.
Apendere so ayeke zia ngia na bê ti Jéhovah
10 Tongana ti so tondo ti Bible afa, Satan adë kite gï pëpe na be-biani ti Job na mbage ti Nzapa, me nga na be-biani ti tanga ti azo kue so ayeke sara na Nzapa; na mo kue mo yeke na popo ti ala. Biani, na sarango tënë ti azo kue, Satan atene na Jéhovah: “Fade zo [pëpe gi Job lo oko] amû ye ti lo kue ti bata fini ti lo.” (Job 2:4). Mo bâ terê ti mo na yâ ti kota tënë so? Tongana ti so aProverbe 27:11 afa, Jéhovah atene so mbeni ye ayeke dä so mo lingbi ti mû na lo, na so alingbi ti duti ye so lo yeke luti dä ti kiri tënë na zo so azonga lo, Satan. Gbu li kete: Kota Gbia ti ndagigi kue ayeke iri mo ti mû mbage ti mo na yâ ti lekengo kota tënë so ahon atanga ni kue na yâ mbaï. So tâ kungba na matabisi ti dongo bê teti mo! Mo lingbi ti sara ye so Jéhovah ahunda na mbage ti mo? Job asara ni giriri (Job 2:9, 10). Jésus nga asara tongaso, na azo gbani nga na yâ mbaï asara ni; na popo ti azo so, a yeke wara amaseka mingi (aPhilippien 2:8; Apocalypse 6:9). Mo lingbi ti sara tongaso nga. Me mbeni ye oko so a lingbi mo hinga ni nzoni ayeke so, na yâ kota tënë so, mbeni zo ti tene so ni yeke ti ni nde wala tënë ni abâ ni pëpe ayeke dä oko pëpe. Na lege ti sarango ye ti mo, mo yeke fa ande so mo mû mbage ti Satan (na yâ tënë ti gingo yanga so lo bi) wala ti Jéhovah (na yâ kiringo tënë so Lo mû). Fade mo yeke soro zo wa ti mû mbage ti lo?
Jéhovah ayeke bi bê na ndö ti mo!
11 Mbage so e soro ti mû ayeke biani kota ye na lê ti Jéhovah? Wungo ti azo so angbâ be-ta-zo na Lo juska fadeso alingbi awe pëpe ti mû nzoni kiringo tënë na Satan? Tâ tënë, Zabolo atene so zo oko ti sara na Jéhovah tâ na ndoye ayeke dä pëpe, na a yeke mbeni tënë so lo bi na sese me so aga gi tënë ti wataka awe. Ye oko, Jéhovah aye si mo kue mo duti na mbage ti lo na yâ kota tënë ti yanga-ti-komande so ngbanga ti so lo yeke bâ ndo na ndö ti e oko oko kue. Jésus atene: “Babâ ti i so ayeke na yayu aye oko ti akete molenge so ti kui pëpe.”—Matthieu 18:14.
12 A yeke polele so Jéhovah ayeke bi bê ti lo na ye so mo soro ti sara. Me lo ngbâ gi ge pëpe; ye so mo yeke sara alingbi ti mû ngia wala vundu na lo. Bible afa polele na e so anzoni wala asioni sarango ye ti azo ayeke gbu bê ti Jéhovah ngangu. Na tapande, tongana azo ti Israël ayeke ke yanga lani na peko ti terê, ye so amû “vundu” na Jéhovah (Psaume 78:40, 41). Kozoni si Kota Moa ti lâ ti Noé asi, tongana “sioye ti zo ayeke kota”, “vundu agbu” Jéhovah (Genèse 6:5, 6). Gbu li ti bâ ye so tënë so aye ti tene. Tongana mo soro mbeni tambela so ayeke sioni, mo lingbi ti sara si Wasarango mo awara vundu. Ye so aye pëpe ti tene so Nzapa ayeke mbeni zo so awoko mingi wala mbeni zo so kete lo wara vundu. Oko pëpe, me lo ndoye mo na lo ye nzoni ti mo. Me na mbeni mbage nde, tongana mo sara ye ti nzoni, a yeke mû ngia na bê ti Jéhovah. Lo yeke na ngia gi pëpe ngbanga ti so lo wara mbeni tënë ti kiri na ni na Satan, me nga ngbanga ti so lo lingbi fadeso ti ga Zo so afuta mo nzoni. Na a yeke ye so lo ye ti sara. (aHébreu 11:6). So tâ Babâ ti ndoye si Jéhovah Nzapa ayeke teti mo!
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
Mû gloire na Wasarango mo na lege ti aye ti yingo so mo zia na gbele mo
Bâ lege so Jéhovah asara ti hunzi kusala ti lekengo ndagigi. Atënë, “lakui ayeke na ndapre ayeke,” afa so Jéhovah akangbi yâ ti ngoi oko oko ti lekengo ye so aga na peko ti terê (Genèse 1:5, 8, 13, 19, 23, 31). Na tongo nda ti ngoi oko oko ti lekengo ye, lo hinga nzoni aye so lo zia na gbele lo ti sara na yâ ti lango ni. Na lo hunzi aye kue so lo leke na bê ti lo ti sara (Apocalypse 4:11). Job, babâ ti sewa ti giriri atene: “Lo [Jéhovah, Lo] sara ye so bê ti Lo aye” wala ye so lo yeke na kota nzara ti sara ni (Job 23:13). So nzerengo terê si Jéhovah awara lani ti bâ “ye kue so Lo sara” na ti tene so “a yeke nzoni mingi!—Genèse 1:31.
Ti tene aye so e zia na gbele e aga tâ ye, a lingbi e duti nga tâ na kota nzara na bê ti e ti si dä. Ye nyen ayeke mû ande maboko na e ti duti na mara kota nzara so? Même na ngoi so sese ayeke lani senge na ye oko ayeke dä pëpe, Jéhovah alingbi ti bâ kozoni awe ye so sese ayeke ga ni ande: Mbeni pendere ye ti ngere ngangu so ayeke na yâ ndagigi, mbeni ye so ayeke ga na gloire na yango-iri na Lo. Legeoko nga, e yeke kono nzara ti e ti sara si ye so e leke biani na bê ti e ti sara aga tâ ye tongana e gbu li na ndö ti aye so ayeke ga na peko ni nga na aye ti nzoni so e yeke wara tongana e si dä. A yeke ye so asi na Tony, so ayeke na ngu 19. Lo girisa lâ oko pëpe aye so apika bê ti lo na ngoi ti kozo vizite ti lo na mbeni bureau ti aTémoin ti Jéhovah ti Europe occidentale. A to nda ni na ngoi ni so, hundango tënë so ayeke ga lakue na li ti Tony ayeke so: ‘Ti lango na mara ti ndo tongaso nga ti sara kusala kâ alingbi ti duti ande tongana nyen?’ Tony abi bê ti lo lakue na ndö ti ye so alingbi ti zi lege na lo ti sara kusala kâ, nga lo ngbâ lani ti sara ngangu ti si dä. So tâ kota ngia si lo wara lani tongana angu mingi na pekoni a yeda na lo ti sara kusala na bureau so!
YENGA TI 11-17 DÉCEMBRE
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | JOB 25-27
“Ti duti be-ta-zo ahunda pëpe ti duti mbilimbili-kue”
it-1 l. 1194 par. 5
Ti duti be-ta-zo
Job. A fa Job, so kite ayeke dä ape so lo yeke lani na fini na popo ti ngoi so Joseph akui ti si na ngoi ti Moïse, atene lo yeke lani “mbeni koli so ayeke sara ye lakue mbilimbili [na Hébreu, tam]; lo kpe mbeto ti Nzapa nga lo kpe ye ti sioni.” (Job 1:1). Tënë ti dutingo mbilimbili ti zo asigi na yâ ti tënë so alondo na popo ti Jéhovah Nzapa na Satan, a yeke ye so asigi na yâ ti hunda so Nzapa ahunda na Satan na ndö ti Job na ngoi so a-ange abungbi na gbele Jéhovah na yayu na Satan nga kue aga. Satan atene so nzoni bibe la apusu Job ti voro Nzapa ape, lo tene so Job asara na Nzapa na bê ti lo kue ape me gï ti wara ye na pekoni. Tongaso lo yeke na kite na ndö ti dutingo be-ta-zo ti Job na mbage ti Nzapa. Atâa so a mû lege na Satan ti zi na maboko ti Job mingi ti aye ti lo nga même amolege ti lo, Satan awara lege ape ti buba dutingo be-ta-zo ti Job (Job 1:6–2:3). Na pekoni, Satan atene so Job agbu ngangu na peko ti so lo perdre aye ti lo nga na amolenge ti lo gï ndali ti so lo ye ti bata poro ti terê ti lo wani (Job 2:4, 5). Lo sara si furoncle so ason mingi amû terê ti Job, lo sara kua na wali ti Job ti tene na lo atënë so adécouragé zo nga na atënë ti kasango ndo. Lo sara nga kua na akamarade ti Job ti tene na lo atënë so abi nengo ti zo na sese nga na atënë so aba yâ ti andia ti Nzapa nga na ye so bê ti Nzapa aye (Job 2:6-13; 22:1, 5-11). Sarango ye ti Job na gbele aye so afa so lo yeke zia lege ti dutingo mbilimbili ti lo lâ oko ape. Lo tene: “Juska mbi kui, mbi yeke ngbâ gï na ndö ti sarango ye ti mbi ti mbilimbili! Mbi yeke gbu mbilimbili ti mbi ngangu, mbi yeke zia ni lâ oko pëpe; na ngoi kue so mbi ngbâ na fini, bê ti mbi ayeke fâ ngbanga na li ti mbi pëpe.” (Job 27:5, 6). Dutingo be-ta-zo ti lo afa so Satan ayeke zo ti mvene.
Ngbâ ti sara ye ti mo ti mbilimbili!
3 Tongana nyen la awakua ti Jéhovah ayeke fa so ala sara ye ti mbilimbili? Ala yeke fa ni na lege so ala ye Jéhovah na bê ti ala kue nga ala ye ti fâ yâ ti ndoye ni so ape, ye so asara si ala yeke sara lakue ye so anzere na lo. Zia e bâ ambeni ye so ayeke na yâ ti Bible na ndö ti lege so a sara kua na tënë “sarango ye ti mbilimbili”. Na yâ ti Bible tënë ti Hébreu so a kiri peko ni na “sarango ye ti mbilimbili” aye ti tene mbeni ye so sioni ye ayeke dä ape. Na tapande, azo ti Israël ayeke mû lani anyama na sandaga na Jéhovah, na Ndia ahunda ti tene sioni ye ayeke na terê ti anyama ni ape (Lév. 22:21, 22). A mû lani lege pëpe na awakua ti Nzapa ti mû na sandaga nyama so mbeni gere ti lo, mbeni mê ti lo wala mbeni lê ti lo ayeke dä ape; ala lingbi nga ti mû na sandaga pëpe mbeni nyama so ayeke na kobela. Na lê ti Jéhovah a yeke kota ye ti tene sioni ye ayeke na terê ti nyama ni ape (Mal. 1:6-9). Ye so amû lege na e ti hinga ndani so Jéhovah abâ na nene ni ye so sioni ye ayeke dä ape wala so alingbi kue. Tongana e ye ti vo mbeni ye, atâa a yeke mbeni lê ti keke, mbeni buku, wala mbeni gbakuru, e ye pëpe mbeni lê ti keke so afun, mbeni buku so alembeti ni amanke wala mbeni gbakuru so mbeni ye ti terê ni ayeke dä ape. E ye mbeni ye so sioni ye ayeke dä ape. Jéhovah aye nga ti tene e ndoye lo nga e duti be-ta-zo na lo tongaso. A lingbi mbeni sioni ye aduti na yâ ti ndoye so e ndoye na lo so ape nga e ndoye lo na bê ti e kue kue kue.
4 A lingbi e pensé so a lingbi e duti mbilimbili-kue si e sara ye ti mbilimbili? Kozoni kue, e yeke mbilimbili-kue ape nga e yeke sara afaute mingi. Zia e gbu li na ndö ti araison use so amû lege na e ti hinga ngbanga ti nyen la a lingbi e pensé ape so a lingbi e duti mbilimbili-kue si e sara ye ti mbilimbili. Kozo raison ni, Jéhovah ayeke bâ gï awokongo ti e ape. Bible atene: “Tongana afaute la, Jah, mo yeke bâ ni, ka Jéhovah, zo wa la alingbi ti luti?” (Ps. 130:3). Lo hinga so e yeke mbilimbili-kue ape, siokpari ayeke na terê ti e nga lo yeke pardonné e na bê ti lo kue (Ps. 86:5). Use ni, Jéhovah ahinga alimite ti e nga lo yeke hunda na e pëpe ti sara mbeni ye so e lingbi pëpe ti sara ni. (Diko Psaume 103:12-14.) Tongaso, na lege wa la sioni ye alingbi ti duti na terê ti e ape na lê ti Nzapa?
5 Ti awakua ti Jéhovah, kota ye so apusu ala ti sara ye ti mbilimbili ayeke ndoye. A lingbi sioni ye aduti pëpe na yâ ti ndoye so e ndoye na Nzapa nga na vorongo so e yeke voro na lo tongana Babâ ti e ti yayu. Tongana e ngbâ ti ndoye Nzapa tongaso même na yâ ti atara, andâ e yeke sara ye ti mbilimbili la (1 Chron. 28:9; Mat. 22:37). Gbu li encore na ndö ti aTémoin ota so e sara tënë ti ala fade na tongo nda ti article so. Ngbanga ti nyen la ala sara ye so ala sara so? Eskê maseka-wali so ake ti sara ngia na ekole, wala maseka-koli so aye ti tene kamene asara lo na mbeni yanga-da wala babâ ti sewa so aye ti perdre kua ti lo? Oko pëpe. Me ala hinga so amama-ndia ti Jéhovah ayeke mbilimbili na ala zia li ti ala na ndö ti ye so anzere na Babâ ti ala ti yayu. Ndoye so ala yeke na ni na mbage ti lo apusu ala ti pensé lakue na lo kozo ti mû adesizion. Na sarango tongaso ala fa so ala sara ye ti mbilimbili.
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
A leke yâ ti bungbi ti e ague oko na Mbeti ti Nzapa
3 Aye so Nzapa acréé afa so lo yeke nzoni Zo ti lekengo yâ ti aye ahon azo kue. Bible atene: “Na lege ti ndara, L’Éternel asara sese giriri; na lege ti hingango nda ti tënë, Lo leke ayayu.” (aProv. 3:19). E hinga gï “kete yanga ti kusala ti” Nzapa nga “e mä gï kete tënë ti Lo.” (Job 26:14). Ye oko, kete ye so e hinga na ndö ti aplanète, atongoro nga na abungbi ti atongoro apusu e ti tene so Jéhovah aleke yâ ti aye so ayeke na yayu tâ nzoni mingi (Ps. 8:4, 5). Na yâ ti bungbi ti atongoro so a yeke wara atongoro kutu mingi, atongoro ni kue ayeke tambela na lê ti nduzu kirikiri ape. Aplanète so ayeke na yâ ti kota bungbi ti atongoro so ayeke ngoro na terê ti lâ, mo bâ mo tene ala yeke sara ye alingbi na andia ti kpengo na oto na ndö ti lege. Biani, aye so atambela na lege ni na yâ ti dunia ahon gbungo li ti e na amû maboko na e ti bâ so, so Jéhovah ‘asara ayayu na lege ti ndara’ nga na sese, lo lingbi ti tene e gonda lo, e duti be-ta-zo na lo nga e voro lo.—Ps. 136:1, 5-9.
YENGA TI 18-24 DÉCEMBRE
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | JOB 28-29
“Eskê mo yeke na amara sarango ye ti Job?”
Fa nzobe na ala so ayeke na bezoin ni
19 Ambaï ti Bible so e bâ tënë ni afa nga so a lingbi a fa ndoye so ayeke be-biani na mbage ti ala so ayeke na mbeni bezoin so ala mveni alingbi pëpe ti kaï ni. Ti sara si hale ti lo amiro pëpe, Abraham ayeke lani na bezoin ti mungo maboko ti Bethuel. Ti tene a mû kuâ ti lo ague na ni na Canaan, Jacob ayeke lani na bezoin ti Joseph. Nga, ti wara mbeni molenge tongana héritier, Naomi ayeke lani na bezoin ti Ruth. Abraham, Jacob, na Naomi, ala kue alingbi lani pëpe ti kaï abezoin so tongana a mû maboko na ala pëpe. Legeoko nga laso, a lingbi a fa ndoye so ayeke be-biani mbilimbili na mbage ti ala so ayeke na bezoin ni (aProverbe 19:17). A lingbi e mû tapande ti Job. Lo yeke lani mbeni babâ ti sewa so ayeke bi lê mingi na ndö ti “awanzinga so atoto, na amolenge so babâ ti ala ayeke pëpe, ala so ayeke na zo ti sara na ala pëpe” nga na “azo so ayeke kui”. Job ‘asara nga si bê ti womua asara bia na ngia’ na lo ga ‘lê teti awaziba na gere teti awazin.’—Job 29:12-15.
it-2 l. 1144 par. 10
Abongo
A fa ambeni ye mingi so bongo ayeke fä ni. Gï tongana ti so a yeke hinga mbeni bungbi wala azo so amû mbage ti mbeni partie na mbeni uniforme ti bongo wala na mbeni bongo so ayeke tâ nde, a sara kua na bongo na yâ ti Bible ti sara tënë ti kamba ti kua ti mbeni zo wala ti akua so zo ni ayeke na ni. Mbeni tapande ni ayeke ti bongo ti mariage so Jésus asara tënë ni (Mt 22:11, 12). Na Apocalypse 16:14, 15, Seigneur Jésus Christ angboto mê ti aChrétien ti lango ape na lege ti yingo nga ti zi pëpe na terê ti ala aye so a hinga na ala tongana atémoin so ayeke be-ta-zo na tâ Nzapa. Tongana ala mä wango so ape ala peut ti wara akpale na “bira ti kota lâ ti Nzapa, Lo so ngangu ti lo ahon angangu kue.”
Airi so nda ni ayeke dä
E yeke na ngangu ape na ndö ti airi so a mû na e na ngoi so adü e. Ye oko, asarango ye so a hinga e na ni adepend na e (aProverbe 20:11). A yeke nzoni mo hunda terê ti mo: ‘Tongana a mû na Jésus wala na abazengele pasa ti mû na mbi mbeni iri, iri wa la ala yeke mû na mbi? Iri wa la afa nzoni mingi sarango ye so ahinga mbi na ni mingi?’
E bezoin ti gbu li na ndö ti hunda so nzoni. Ndali ti nyen? Gbia ti ndara Salomon atene: “A yeke nzoni ti soro nzoni iri ahon ti soro gbâ ti mosoro.” (aProverbe 22:1). Kite ayeke dä ape so tongana e wara nzoni iri, wala e yeke na nzoni sarango ye na lê ti amba ti e, azo ayeke ne e. Me ye so ayeke kota mingi ayeke so, tongana e yeke na nzoni iri na gbele Nzapa, e yeke wara mbeni mosoro so ayeke ngbâ aninga. Na lege wa? Nzapa atene so lo yeke sû iri ti azo so akpe mbeto ti lo na yâ ti “mbeni buku ti dango bê” nga lo yeke mû na ala fini lakue lakue.—Malachie 3:16; Apocalypse 3:5; 20:12-15.
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
g00 8/7 l. 11 par. 3
Hengo ngia ayeke nzoni ndali ti seni ti zo!
Eskê tongana zo ahe ngia ayeke changé mbeni ye na yâ ti fini ti lo? Eskê mo dabe ti mo na mbeni ngia so mbeni zo ahe na mo so adë bê ti mo? Wala tongana zo oko ahe ngia na mo ape ason bê ti mo wala même mo bâ so a ke mo? Kite ayeke dä ape so hengo ngia ayeke sara mbeni ye na yâ ti fini ti zo so ahe ngia ni nga na zo so a he ngia ni na lo. Na yâ ti Bible, Job atene na awato ti lo, lo tene: “Tongana mbi he ngia na ala, li ti ala akpe tâ kue; ngia so ala bâ na lê ti mbi asara si bê ti ala adë.” (Job 29:24). “Ngia” so ayeke na lê ti Job afa peut-être ngia so lo yeke na ni nga so lo yeke nzoni.
YENGA TI 25-31 DÉCEMBRE
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | JOB 30-31
“Lege so Job angbâ nzoni-kue”
Bi lê ti mo yongoro na aye so ayeke senge senge!
8 Nzara ti lê nga na nzara ti mitele alingbi nga ti gbu aChrétien. Ni la, Mbeti ti Nzapa awa e ti gi ti kanga nzara ti bê ti e tongana a ndu tënë ti aye so e yeke bâ nga na aye so e yeke sara nzara ni. (1 aCor. 9:25, 27; diko 1 Jean 2:15-17.) Job so ayeke zo ti mbilimbili ahinga so kamba ayeke na popo ti bango mbeni ye nga na sarango nzara ni. Lo tene: “Mbi te mbele na lê ti mbi; tongaso, mbi lingbi bâ masia tongana nyen?” (Job 31:1). Job ake ti ndu mbeni wali na nzara ni nga lo ke même ti pensé na ndo ti mbeni wali. Jésus afa nene ti tene zo asara pëpe nzara ti lango-sioni na yâ ti bê ti lo, lo tene: “Me mbi tene na ala: Zo kue so angbâ ti bâ mbeni wali si lo sara nzara ti wali ni so, andâ lo gi lo na wali na yâ ti bê ti lo awe.”—Mat. 5:28.
Gbu li na ndö ti ye so ayeke si ande “na nda ni”
Kozo ti tene mo mû mbeni lege, hunda terê ti mo, ‘Lege so ayeke gue na mbi na ndo wa?’ Ti luti gï kete ti gbu li na ndö ti ye so ayeke si ande “na nda ni”, a peut ti kanga lege na mo ti wara ambeni kota kpale. Azo so asoro ti sara sanka ti andia so ayeke fa lege na zo apeut ti wara SIDA nga na ambeni kobela so zo ayeke wara na lege ti bungbingo koli na wali, ti mû ngo sân ti ye ni, ti tuku ngo, yâ ti sewa ti ala abuba nga conscience ti ala ayeke fâ ngbanga na ndö ti ala. Bazengele Paul afa polele ye so ayeke si na nda ni na azo so ayeke sara lango-sioni. Lo tene: “Royaume ti Nzapa ayeke ga ti ala pëpe.”—1 aCorinthien 6:9, 10.
Maseka, zia si Bible afa lege na mo
15 Na ngoi wa la mo bâ so a yeke ngangu mingi na mo ti duti be-ta-zo na Nzapa: a yeke na ngoi so mo yeke na popo ti azo wala na ngoi so mo yeke mo oko? Tâ tënë, na ngoi so mo yeke na ekole wala na place ti kua, lê ti mo ayeke kpengba mingi na ndo ti aye kue so alingbi ti buba songo ti mo na Nzapa. A yeke na ngoi so mo yeke wu tere ti mo na mo sara hange pëpe la a yeke ngangu pëpe na mo ti tï na yâ ti tara so apusu mo ti sara ye so ague nde na andia so andu nzoni sarango ye.
16 Ngbanga ti nyen a lingbi mo mä yanga ti Jéhovah même na ngoi so mo yeke gi mo oko? Dabe ti mo na ye so: Mo lingbi ti zia ngia na bê ti Jéhovah wala ti son bê ti lo (Gen. 6:5, 6; aProv. 27:11). Aye so mo sara ayeke sara ye mingi na ndo ti Jéhovah ndali ti so lo ‘bi bê ti lo na ndo ti mo.’ (1 Pi. 5:7). Lo ye si mo mä yanga ti lo tongaso si mo bâ nzoni na pekoni (És. 48:17, 18). Na ngoi so ambeni wakua ti Jéhovah ti Israël ti giriri asara sanka ti awango ti lo, ala zia vundu mingi na bê ti lo (Ps. 78:40, 41). Nde na ala, Jéhovah andoye prophète Daniel mingi teti so mbeni ange atene lo yeke ‘zo so A ndoye lo mingi’. (Dan. 10:11). Ngbanga ti nyen? A yeke ngbanga ti so Daniel angbâ be-ta-zo na Nzapa na ngoi so lo yeke na popo ti azo nga na ngoi so zo ayeke dä pëpe.—Diko Daniel 6:10.
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
Dengi mê ti mä amba ti mo na mbeni lege so afa so mo ye ala
Akamarade ti Job amä lani adiskur ti lo bale-oko tongaso. Ye oko, Job atene: “Aï, tongana zo oko ayeke ti mä tënë ti mbi!” (Job 31:35). Ngbanga ti nyen lo tene tongaso? A yeke ngbanga ti so ala mä lo me ala dë bê ti lo oko pëpe. Ala bi bê ti ala na Job pëpe nga ala dengi mê nzoni pëpe ti hinga ye so agbu bê ti lo. Biani, na ngoi so ala yeke mä lo, ala fa pëpe so ala yeke azo so ayeke zia terê ti ala na place ti amba ti ala. Me bazengele Pierre amû wango so: “I bi bê ti i na tënë oko, i sala be-nzoni na popo ti i, i ndoye tele ti i tongana aita, i duti na be-ti-ndoye na be-kota pëpe.” (1 Pierre 3:8). Tongana nyen ti fa so e zia terê ti e na place ti mba ti e? Mbeni oko lege ni ayeke ti mû terê ti e kue ti dengi mê ti mä lo si e hinga ye so agbu bê ti lo na e tara ti zia terê ti e na place ti lo. Ti tene na lo ambeni nzoni tënë tongana ti so: “tënë ni aso mbi mingi” wala “mbi bâ so ala mä yâ ti tënë ti mo ni pëpe”, ayeke fa so tënë ti lo agbu bê ti e. Mbeni lege ti fa na lo so e gbu nda ti tënë ti lo nzoni ayeke ti kiri ti fa peko ti tënë ni e mveni. Ti dengi mê ti mä zo na lege so afa na gigi so e ye lo aye ti tene ti mä gi pëpe atënë ti yanga ti lo, me nga ti gi ti hinga ye so ayeke na yâ bê ti lo me so lo fa ni polele na gigi pëpe.