A yeke nzoni mo sara ye mbilimbili na ngoi kue?
AZO kue ayeke sara ye mbilimbili ngoi na ngoi. Ti ambeni mingi, ala yeke sara ni peut-être fani mingi. Me azo oke la mo hinga so ayeke sara ngangu ti sara ye mbilimbili na ngoi kue?
Na yâ ti ambage nde nde ti gigi laso, sarango ye mbilimbili pëpe amû ndo. Ye oko, a hinga nzoni mingi bango ndo ti Nzapa na ndo ti sarango ye mbilimbili. Na tapande, mingi ti azo ahinga nzoni mingi atënë ti miombe ti Andia Baleoko: “A lingbi mo nzi pëpe.” (Exode 20:15). Me mingi ti azo atene so ambeni ye ayeke dä so ngoi na ngoi amû lege ti yeda na nzi wala ambeni ye ti likisi. Zia e bâ atapande ota ti nzi so azo ayeda na ni mingi.
Yere asara si nzi ayeke sioni pëpe?
Mbeni kota zo ti kodoro ti Rome atene: “Yere ayeke mama ti kengo ndia.” Mbeni wayere alingbi ti bâ so nzi ayeke sioni pëpe. Azo so abâ ni alingbi ti yeda na ni. Jésus atene ti lo nyen na ndo ti tënë so? Lo bâ mawa ti azo so aye atia ala. “Mawa ti ala asara lo.” (Matthieu 9:36). Ye oko, lâ oko lo yeda na nzi pëpe. Tongaso, a yeke nzoni mbeni wayere asara nyen?
Nzapa ayeke bâ mawa ti azo so ayeke sara ngangu ti mä yanga ti lo na bê ti ala kue; lo yeke iri tënë nzoni na ndo ti ngangu so ala yeke sara ti wara aye so atia ala. (Psaume 37:25). Bible amû zendo so: “L’Eternel azia zo ti mbilimbili angbâ na nzara pepe, me Lo gbanzi zo ti sioni si lo wara ye ti bê ti lo pepe.” (aProverbe 10:3). Mbeni wayere alingbi ti mä na bê na ye so? Victorine amä na bê na ni.
So lo yeke womua so ayeke mama ti amolenge oku so angbâ ti gue na ekole, ye akpengba na lo. Lo yeke na yâ ti mbeni kodoro so angbâ ti maï, so a yeke ngangu na ngorogbia ni ti mû maboko na azo ni. Lakue azo ayeke sara kua na gigi, so a yeke ngangu oko pëpe ti nzi. Me bê ti Victorine atara lo pëpe ti nzi. Nde na so, lo yeke pika li ti lo ti wara aye so lo yeke na bezoin ni tongana zo ti kango ye so ayeke sara ye mbilimbili. Lo ngbâ ti sara ye mbilimbili ngbanga ti nyen?
“Kozoni kue, mbi mä na bê so Nzapa ayeke sara ye mbilimbili nga so lo yeke sara ande ye mbilimbili na mbi tongana mbi mû tapande ti lo. Use ni, amolenge ti mbi alingbi ti manda sarango ye mbilimbili gi tongana ala bâ mbi na sarango ni.”
Lo yeke sigigi na yâ ni tongana nyen? “E yeke na kobe, bongo na da ti lango. Ye oko, a si na ambeni ngoi so a lingbi mbi hunda akamarade ti mû maboko na mbi, na tapande ti futa nginza ti kaï na kobela. Mbi yeke wara lakue ye so mbi yeke na bezoin ni. Ngbanga ti nyen? Ngbanga ti so akamarade ti mbi ahinga so mbi yeke fa tâ gi ye so asi na mbi, nga mbi yeke gi pëpe ti wara ye ahon so mbi yeke na bezoin ni.
“Amolenge ni akono na ala sara ye mbilimbili. Ade ti ninga pëpe, mbeni wali so ayeke na tere ti da ti e abâ ambeni lê ti nginza na ndo ti table ti e na lo hunda mbi so mbeto asara mbi pëpe ti tene amolenge ni amû ni. Lo dë kite tongana mbi tene na lo so amolenge ti mbi ayeke sara ye so lâ oko pëpe. Sân ti tene na mbi, lo leke ti tara ala. Na hondengo ni, lo zia lê ti 100 franc use na yâ ti da ti e na ndo so amolenge ni alingbi ti wara ni hio. Tongana lo ga na ndade ni, li ti lo akpe kue ti bâ so alê ti nginza ni angbâ gi na place ni. Ti duti na amolenge so asara ye mbilimbili aga na futa mingi ahon dutingo na gbâ ti akungba.”
“Azo kue ayeke sara ni”
Nzingo ye na place ti kua amû ndo kue. Ni la, azo mingi ayeke tene: “Azo kue ayeke sara ni, si mbi ni mbi sara ni pëpe ngbanga ti nyen?” Nde na so, Bible atene: “A lingbi mo mû pëpe peko ti azo mingi mingi ti sara ye ti sioni.” (Exode 23:2). Victoire abata wango so. A ga na lo ye ti nzoni?
Tongana lo de lani na ngu 19, Victoire awara mbeni kua na usine ti lekengo bengba mafuta. Hio lo bâ so awali 40 so ayeke sara kua kâ ayeke mû alê ti mburu na yâ ti asakpa ti ala ti sigigi na ni na hondengo ni. Lakue na ndayenga, ala yeke kä alê ti mburu ni teti nginza so alingbi na nginza ti lango osio ti kua. Victoire atene: “Ti tâ tënë ni, azo kue ayeke sara ni lani. Ala ku ti tene mbi nga mbi sara tongaso, me mbi ke na mbi tene na ala so mbi ye lakue ti sara ye mbilimbili. Ala he mbi na ala tene so nzoni ye la ayeke hon mbi so.
“Me mbeni lâ, na ngoi so e yeke sigigi na yâ ti usine na molongo, wayinda ni asi gbagburu. Lo gi yâ ti sakpa ti zo oko oko na lo wara alê ti mburu na yâ ti sakpa oko oko kue, me ti mbi pëpe. Ala so a gbu ala, a tomba ala na kua na lê ni lê ni wala a hunda na ala ti sara kua yenga use sân ti tene a futa ala. Na ngoi ti ayenga use so, awali ni ahinga biani zo wa la si nzoni ye ahon lo pëpe.”
“Ye so zo awara aga ti lo”
Mo yeke tene nyen tongana mo wara mbeni ye so ngere ni ane, so mbeni zo agirisa ni? Ti azo mingi, ye ni aga ti ala na a sara si ala pusu yamba tënë ti kiringo ni na wani. Ti ala, “ye so zo awara aga ti lo.” Ti ambeni nde, ala tene so a sara sioni na zo pëpe. Ala tene na bê ti ala, na nyen kue wa ti ye ni aku ti kiri ti wara ye ni mbeni pëpe. Ambeni nga atene so a yeke na ala pëpe ti gi wani; a hunda kua mingi.
Na ndo ti tënë so, Nzapa atene ti lo nyen? Deutéronome 22:1-3 atene so zo so awara mbeni ye, lo yeke bata gi ni pëpe, me lo yeke bata ni ‘ngbii a si na lâ ni so wani aga ti gi peko ni si lo kiri na ni na lo’. (Tënë ti Nzapa, Kozo Mbouki). Tongana zo so awara ye ni afa ni pëpe, a lingbi ti zia tënë ti nzi na li ti lo. (Exode 22:9). Ye so alingbi na ngoi ti e? Christine abâ ti lo ni tongaso.
Christine ayeke wayinda ti mbeni da-mbeti so ayeke na gbe ti letäa pëpe. Na mbeni mercredi, lo mû nginza ti kua ti lo ti nze ni. Tongana ti so azo ti Afrika ti Dö ayeke sara, lo kanga akugbe ti nginza ni na lo zia ni na yâ ti bozo ti lo. Lo iri mbeni taxi-moto na lo gue hio na bungbi. Na singo ni, lo gi yâ ti bozo ti lo ti wara alê ti nginza ti futa na zo ti kpengo na moto ni. Na yâ ti vukongo ndo, gbâ ti nginza so lo kanga atï na sese na zo abâ ni pëpe.
Kete na pekoni, Blaise so ayeke na ngu 19 na so aga gango na ndo ni, asi na lege ni so. Lo leke kozo ti tingbi na mbeni kamarade ti lo na oko bungbi so Christine aga dä. Lê ti lo atï na ndo ti gbâ ti akugbe ti nginza ni, lo mû ni lo zia na bozo ti lo. Tongana bungbi ahunzi awe, lo tene na kamarade ti lo ni so ni wara mbeni ye na gigi nga zo kue so agirisa mbeni ye ti lo alingbi ti pika singa na ni nga ti fa ye ni mbilimbili.
Tongana Christine asi na yanga-da na lakui ni so, li ti lo akpe kue ti bâ so nginza ti kua ti lo ti nze ni ayeke dä pëpe. Yenga oko na pekoni, tongana lo fa ye so lo girisa na kamarade ti lo Joséphine, a tene na lo so mbeni zo so aga lani gango na bungbi awara mbeni ye. Christine apika singa na Blaise lo fa wungo ti nginza ni. Lo yeke na kota ngia tongana Blaise akiri na nginza ni. Ka ti Blaise ni ayeke tongana nyen? Lo bata lani nginza ni teti yenga oko, me lo tene: “Ngia so mbi wara ndali ti kiringo na nginza ni ahon mingi ngia ti batango ni.”
Ala sara ngangu ti sara ye mbilimbili na ngoi kue
Victorine, Victoire, na Blaise ayeke na ando nde nde na ala hinga tere pëpe. Ye oko, mbeni ye atingbi ala. Ala yeke aTémoin ti Jéhovah so ayeke kpe ye so Bible atene na ndo sarango ye mbilimbili. Ala yeke ku gango tâ tënë ti zendo ti Nzapa ti mbeni fini dunia. “Na lege ti zendo ti lo, e yeke ku afini yayu na fini sese so mbilimbili ayeke duti ande na yâ ni.” Azo kue ayeke duti ande mbilimbili.—2 Pierre 3:13.
Victorine aku pëpe ti tene lo duti na kpale ti nginza mingi pëpe kozoni si Nzapa agbian aye. Ye oko, lo yeke zo ti mosoro na lege ti yingo; mbeni ye so nginza alingbi ti vo ni pëpe. Amolenge ti lo ayeke sara ye mbilimbili nga pendere mingi. Na dimanche oko oko, ala yeke na ngia mingi tongana ala yeke fa na amba ti ala nzoni bê ti Nzapa. Ala yeke fa nga tongana nyen lo yeke kaï ande nzara ti ‘azo kue so adi iri ti Lo na lege ti tene-biani’ nga lo yeke bata “ala kue so andoye Lo”.—Psaume 145:7, 18, 20.
Asi na mbeni ngoi, Victoire azia kua ti lo na usine ti sarango bengba mafuta. Lo to nda ti dë buze lo wani na lo kä garri (so a mû kpangaba si a sara na ni) na gara. Sarango ye ti lo mbilimbili agboto gbâ ti azo ti vongo ye na mbage ti lo. Ngoi kete na pekoni, lo gue na gara lo yeke ninga pëpe na lo mû ngoi mingi ti fa tënë na azo na ndo ti beku ti duti na yâ ti mbeni dunia so likisi ayeke dä pëpe. Na pekoni, lo mû koli. Lo na koli ti lo ayeke sara fadeso kusala ti ngoi kue.
Christine agirisa lani nginza ti lo na yanga ti Da ti Royaume ti aTémoin ti Jéhovah. Blaise ahinga azo mingi pëpe so aga lani na bungbi. Me lo hinga so ala yeke aita ti lo so ayeke gi lakue ti sara ye mbilimbili na ngoi kue.
Azo oke la mo hinga so ayeke sara ngangu biani ti sara ye mbilimbili na ngoi kue? Tara ti bâ mo gi na popo ti mara ti azo tongaso 50, 100 wala 200. So ayeke nzoni ye so aTémoin ti Jéhovah ayeke wara ni na aDa ti Royaume la. A yeke nzoni mo gue kâ na mo gi ti hinga ala.
[Kete tënë na lembeti 12]
“Ti duti na amolenge so asara ye mbilimbili aga na futa mingi ahon dutingo na gbâ ti akungba”—VICTORINE
[Encadré na lembeti 14]
A-Proverbe 6:30 ayeda na nzi?
A-Proverbe 6:30 atene: “Azo alingbi ke zo ti nzi pepe tongana lo nzi kobe alingbi na nzara ti lo.” Tënë so ayeda na nzi? Oko pëpe. Atënë so angoro ni afa so Nzapa abâ lakue zo ti nzi ni tongana zo so tënë ayeke na li ti lo. Versê so aga na pekoni atene: “Me tongana ala wara lo, a lingbi lo kiri ye na place ni lege mbasambala; fade lo mu ye, même juska ye ti da ti lo kue.” (aProverbe 6:31). Atâa so tënë so ayeke na li ti zo ti nzi so anzi ndali ti nzara ayeke kete ahon ti zo so anzi ndali ti kota bê wala teti so lo ye ti sara sioni na zo so lo nzi lo, a yeke ti lo ti “kiri ye na place ni,” wala ti futa ni. A yeke nzoni azo so aye ti nzere na lê ti Nzapa aduti na tënë ti mara ti nzi oko oko kue na li ti ala pëpe.