Majhno število Kristusovih učencev je maziljenih s svetim duhom in so z Jehovom v posebnem odnosu. Vsega skupaj jih je 144.000 in bodo z Jezusom v nebesih služili kot duhovniki. (Raz. 14:1) Medtem ko so na zemlji, jih Bog mazili s svojim duhom in jih posvoji. Sveto v svetem šotoru simbolizira ta posebni odnos, ki ga imajo z Bogom. (Rim. 8:15–17) Najsvetejše pa simbolizira nebesa, kjer živi Jehova. »Zavesa«, ki je ločevala Sveto od Najsvetejšega, simbolizira Jezusovo fizično telo. Vse dokler je bil v tem telesu, ni mogel vstopiti v nebesa kot veličastni veliki duhovnik duhovnega templja. S tem, da je svoje fizično telo žrtvoval za človeštvo, je vsem maziljenim kristjanom odprl pot v nebeško življenje. Svojo nebeško nagrado pa lahko prejmejo samo, če se tako kot on odrečejo svojemu fizičnemu telesu. (Heb. 10:19, 20; 1. Kor. 15:50) (w23.10 str. 28, odst. 13)

Gideon se je odzval blago, ko so ga Efraimci kritizirali. (Sodn. 8:1–3) Ni se razjezil. Ponižno je prisluhnil njihovim skrbem in taktno pomiril napeto situacijo. Modri starešine posnemajo Gideona tako, da pozorno prisluhnejo drugim in se na kritiko odzovejo blago. (Jak. 3:13) Tako prispevajo k miru v občini. Ko so drugi Gideona slavili za zmago nad Madijanci, je usmeril pozornost na Jehova. (Sodn. 8:22, 23) Kako ga lahko postavljeni bratje posnemajo? Zasluge za svoje dosežke lahko pripišejo Jehovu. (1. Kor. 4:6, 7) Če na primer drugi hvalijo starešina, ker zna dobro poučevati, lahko pozornost usmeri na vir pouka, Božjo Besedo, ali na usposabljanje, ki ga prejmemo v Jehovovi organizaciji. Starešine lahko od časa do časa razmislijo, ali usmerjajo nase pretirano pozornost. (w23.06 str. 4, odst. 7, 8)

Če naša molitev ni uslišana, se lahko vprašamo: Ali prosim za pravo stvar? Pogosto mislimo, da vemo, kaj je najboljše za nas. Vendar to, za kar molimo, mogoče dolgoročno ne bo najboljše za nas. Mogoče molimo, naj Jehova našo težavo reši na določen način, ampak zavedati se moramo, da morda obstaja boljša rešitev od tiste, ki jo imamo v mislih. Nekatere stvari, za katere molimo, pa morda niso v skladu z Jehovovo voljo. (1. Jan. 5:14) Na primer, razmislimo o starših, ki Jehova prosita, da bi njun otrok ostal v resnici. Seveda ni narobe, da prosita nekaj takega. Ampak Jehova nikogar od nas ne sili, da mu služi. Želi, da si vsi mi, tudi naši otroci, sami izberemo, da ga bomo častili. (5. Mojz. 10:12, 13; 30:19, 20) Zato bi starša lahko Jehova prosila, naj jima pomaga doseči otrokovo srce, tako da ga bo vzljubil in postal njegov prijatelj. (Preg. 22:6; Efež. 6:4) (w23.11 str. 21, odst. 5, str. 23, odst. 12)