Lomiga Faale-Tusi Paia I LE INITANETI
Lomiga Faale-Tusi Paia
I LE INITANETI
Faa-Samoa
ā
  • ā
  • ē
  • ī
  • ō
  • ū
  • ʻ
  • TUSI PAIA
  • LOMIGA
  • SAUNIGA
  • w94 9/1 itu. 3-5
  • Toe Iloiloina o le Faaevolusione

Leai se vitiō o maua i lenei vaega.

Faamalie atu na iai se faalētonu i le kopiina o le vitiō.

  • Toe Iloiloina o le Faaevolusione
  • Le Olomatamata Faasilasilaina le Malo o Ieova—1994
  • Tamaʻi Ulutala
  • Mataupu e Taitutusa
  • Molimau Feteenai
  • Po o le Evolusione ea o se Filifiliga Poto?
  • O se Mataupu o le Faatuatua
  • Foafoaga po o le Evolusione?—Vaega 2: Aiseā e Fesiligia ai le Moni o le Evolusione?
    Ua Fesili Mai Talavou
  • Pe Ōgatusa le Evolusione ma le Tusi Paia?
    Le Olomatamata Faasilasilaina le Malo o Ieova—2008
Le Olomatamata Faasilasilaina le Malo o Ieova—1994
w94 9/1 itu. 3-5

Toe Iloiloina o le Faaevolusione

Ua alalaga mai nei tagata e talitonu i le evolusione mo le toe iloiloina atoatoa o le amataga o le ola

SEʻI faapea o oe o se faamasino i se faamasinoga o se tagata solitulafono. Ua taʻutino mai e lē o tetee lona lē nofosala, ma ua tulai mai tagata e molimau mo ia. Ae peitai, i le faalogologo atu i a latou molimau, ua e matauina ai, e feteenai. O lea, ina ua toe valaaulia molimau a lē tetee i luma o lē na te faia le iuga faafaamasinoga, ua iloa ai ua sui a latou faamatalaga. Ona o oe o le faamasino, po o le a e fefulisaia a latou molimau? Po o le a e lolo e faailoa atu le lē nofosala o lē ua molia? E foliga e leai, auā o le lē tutusa o molimau ua tuuina mai e tusa ai ma lē ua molia, ua faalēaogaina ai le moni o le faamatalaga a lē ua molia.

E faapena le tulaga e uiga i le aʻoaʻoga o le evolusione. E anoanoai molimau ua tulai mai ma faamatala le tele o tala eseese e uiga i le amataga o le ola e lagolago ai le aʻoaʻoga o le evolusione. Ae po o le a faamaonia e le faamasinoga a latou molimau? Po o le a tutusa faamatalaga a i latou o lagolagoina lea aʻoaʻoga?

Molimau Feteenai

Na faapefea ona amata le ola? Atonu e leai lava se isi fesili na saveua ai le tele o manatu ma faapogaia ai le tele o fefinauaiga. Peitai, o le finauga, e lē na o le va o le evolusione ma le foafoaga; ae o le tele lava, sa faia i le va o tagata lava e talitonu i le evolusione. O le mea moni, o faamatalaga auiliili uma o le evolusione—pe na faapefea ona tupu, o fea na amata mai ai, o ai ma po o le ā na amataina, ma po o le ā le umi o lea taualumaga—ua matuā vevela ni finauga o loo faia i ai.

Mo le tele o tausaga, na faapea mai ai le ʻau aʻoaʻo o le evolusione, o le ola, na amata i se “tuufaatasiga o mea eseese” i totonu o se vaitoʻa mafanafana. Ua talitonu nei nisi e faapea, o le piapia lea o loo opeopea i luga o le vasa, e ono mafai ona maua mai ai le ola. Ua manatu foi i punāvai vevela i lalo o le sami, o se isi lena mafuaaga o le ola. Ua manatu nisi e faapea, na oo mai meafaiola i le lalolagi, ona sa aumai e maa tetele na paʻūū mai i le lalolagi. Po ua faapea mai foi isi, ona o le fetoʻai o paneta laiti ma le lalolagi ma suia ai le ea, na faagaee ai le faagasologa o le ola. Fai mai se tasi tagata suesue: “Seʻi faapea e te lafoina se tamai paneta uamea i le lalolagi, ma o le mea moni o le a tutupu ai ni mea mananaia.”

Ua toe talanoaina foi le natura o le amataga o le ola. Fai mai le mekasini o le Time: “O le ola, e leʻi mapuna aʻe i lalo o ni tulaga toafilemu ma le malupuipuia e pei ona manatu ai nisi, ae i lalo o ni tulaga e sili ona faigata o se paneta ua faataapeapeina ona o le sasao aʻe o mauga mū, ma ua faamataʻuina e pusaloa ma paneta laiti.” I le tupu mai o le ola mai na mau gaogaosā, ua faapea mai ai nei nisi saienitisi, e tatau ona itiiti atu se vaitaimi na faia ai lenei faagasologa na i lo o le mea na manatu i ai muamua.

E eseese foi manatu o saienitisi e uiga i le Atua po o fea o iai—pe “afai o soifua o ia” o le ā lana vaega i le amataga o le ola. Ua faapea mai nisi, o le ola, na tupu lava e aunoa ma se gaoioiga a Lē na Foafoaina Mea, ae ua manatu isi e faapea, o le Atua na amataina le faagasologa ona tuu atu loa lea i le evolusione na te faaauauina.

Ina ua uma ona amataina le ola, na faapefea ona tupu mai le evolusione? E oo lava i inei, e feteenai ai faamatalaga. I le 1958, ina ua mavae se senituri talu ona lomia le Origin of Species, na taʻua ai e se tagata talitonu i le evolusione o Sir Julian Huxley e faapea: “O mea e tele na maua i suesuega a Darwin, le tulafono i le faagasologa faalenatura na mafua ai ona iai le ola, ua faamautūina, ma ua iu ina avea o le vala autū o le suiga sili o le faaevolusione.” O lea, i le luasefulu fa tausaga mulimuli ane, na tusi mai ai le tagata aʻoaʻo o le evolusione o Michael Ruse e faapea: “E toatele tagata suesue i mea tau i le ola ua finau mai e faapea . . . so o se aʻoaʻoga faaevolusione lava e faavae i aʻoaʻoga a Darwin—ae maise lava se aʻoaʻoga e manatu i le tulafono i le faagasologa faalenatura na mafua ai ona iai le ola e faapea, o le ki lea i suiga faaevolusione—o se taufaasese ona e lē atoatoa lea faamatalaga.”

A o faapea mai le mekasini o le Time e “tele mea moni faavae” e lagolagoina ai le aʻoaʻoga o le evolusione, ae peitai, ua ioeina e faapea, o le evolusione, o se tala lavelave faatasi ma le “tele o ni manatu e lē feautaʻi, ma e lē mafai ona muta aʻoaʻoga feteenai i se auala e mafai ai ona faafesootai vaega ia e lē o atoatoa.” Na i lo o le fautuaina ina ia tapunia lenei finauga, ua alalaga mai nei tagata e sili ona mapo evolusione ina ia toe iloiloina atoatoa le mataupu e uiga i le amataga o le ola.

I lea, o le finauga i le evolusione—ae maise lava i le amataga o le ola e tusa ai ma le aʻoaʻoga faaevolusione—e lē o faavaeina i ni molimau tutusa. Ua matauina e le saienitisi o T. H. Janabi e faapea, o i latou e lagolagoina le evolusione, “ua latou faamautuina ma faalēamanaia le tele o aʻoaʻoga sese i le faagasologa o tausaga, ma i lea, ua oo ai ina matuā lē mafai e saienitisi ona ioe i se aʻoaʻoga e tasi.”

O le mea e malie ai, ona sa muai iloa e Charles Darwin na feteenaiga. I upu tomua o le tusi The Origin of Species, na ia tusia ai e faapea: “Ua ou iloa lelei e seāseā lava ona talanoaina se manatu e tasi i lenei tusi auā e lē mafai ona aumaia ai ni mea moni, e masani lava ona foliga mai e iu ai i le faia o ni faaiuga e feteenai tuusaʻo ma aʻu faaiuga.”

E moni, o na molimau feteenai ua lāgā ai ni fesili i le moni o le aʻoaʻoga faaevolusione.

Po o le Evolusione ea o se Filifiliga Poto?

Mai lava i lona amataga, ua matauina ai e le tusi Milestones of History, le aʻoaʻoga o le evolusione e faapea: “E fetaui i le toatele o tagata ona e foliga mai e sili atu ona talafeagai ma le faasaienisi, na i lo o le aʻoaʻoga i le foafoaga faapitoa.”

E lē gata i lea, ua avea faamatalaga soona mautinoa a nisi e lagolago i le faaevolusione ma faamatauga. Mo se faaaoaoga, ua faapea mai ma le mautinoa le saienitisi o H. S. Shelton, o le aʻoaʻoga i le foafoaga faapitoa, o se mataupu e “sili ona valea e faia i ai ni talanoaga uigā.” Na taʻua ma le valea e se tagata suesue i mea tau i le ola o Richard Dawkins e faapea: “Afai e te lua fetaiai ma se tasi e faapea mai e lē talitonu i le evolusione, o lena tagata e pouliuli, e valea pe lē lelei le mafaufau.” E faapena foi Polofesa René Dubos, ua faapea mai: “O tagata e sili ona malamalama, ua latou talia nei o se mea moni e faapea, o mea uma i le lalolagi—mai i tino faalelagi e oo i tagata ola—ua tutupu aʻe ma ua faaauau pea ona tutupu e ala i le faagasologa faaevolusione.”

E mai nei faamatalaga, e foliga mai, so o se tasi e iai sina atamai, o le a na taliaina le evolusione. I lo o mea uma lava, o le faia faapea o lona uiga o lena tagata e “poto” na i lo o le “valea.” Peitai, e iai tane ma fafine e sili atu ona popoto o ē latou te lē lagolagoina le aʻoaʻoga o le evolusione. Na tusia e Francis Hitching i lana tusi The Neck of the Giraffe e faapea: “Ua ou iloa le tele o saienitisi e iai o latou lava masalosaloga totino, ma ni nai tagata toaitiiti o ē na oo lava ina faapea mai, o le aʻoaʻoga faaevolusione a Darwin, ua iloa nei e matuā lē faasaienisi.”

E faapena foi le manatu o Chandra Wickramasinghe, o se saienitisi lauiloa i Peretania. Fai mai a ia: “E leai se faamaoniga mo so o se faavae o aʻoaʻoga faaevolusione a Darwin. Ua na o se malosi faavafealoai na pulea le lalolagi i le 1860, ma ou te manatu, sa avea o se mala mo le faasaienisi talu mai na taimi.”

Sa iloiloina e T. H. Janabi finauga na tuuina mai i lumamea e aʻoaʻo o le evolusione ma na ia faapea mai: “Ua ou iloa ai le matuā ese o lea tulaga mai le mea lea na tatou talitonu i ai. O le faamaoniga e lagolagoina ai sea aʻoaʻoga lavelave e pei o le amataga o le ola, e faatauvaa tele.”

O lea, o i latou e tetee i le aʻoaʻoga o le evolusione, e lē tatau ona na ona faalēamanaiaina ona e faapea e “pouliuli, e valea, pe faaletonu le mafaufau.” E faatatau i manatu e luʻia ai le evolusione, e oo lava i le tagata e talitonu aʻiaʻi i le evolusione o George Gaylord Simpson, ua ioe o ia e faapea: “O le mea moni, o se mea sese pe afai o le a na ona faagalo ma aamu i nei manatu e aunoa ma le matuā iloiloina. O i latou e lagolagoina, o ni tagata e sili ona popoto ma atamamai.”

O se Mataupu o le Faatuatua

Ua manatu nisi e faapea, o le talitonuga faaevolusione ua faavae i le mea moni, a o le talitonuga e uiga i le foafoaga, e faavae i le faatuatua. O le mea moni e leai se tagata ua vaai i le Atua. (Ioane 1:18; faatusatusa i le 2 Korinito 5:7.) Peitai, e matuā lē aogā lava le aʻoaʻoga o le evolusione e tusa ai ma lenei manatu, ona e faavae i mea e leʻi vāai tino i ai pe na toe faia e tagata.

Mo se faaaoaoga, e leʻi vaai lava saienitisi i ni suiga o le ola—e oo lava i ni suiga aogā—e aumaia ai nisi ituaiga o ola fou; peitai, ua latou mautinoa o le auala patino lenei e mafai ai ona maua ni ituaiga o meafaiola fou. Latou te leʻi vaai lava o tupu mai se ola mai se mea e leai se ola; ae ua latou tausisi mai e faapea o le auala lenei na amata ai le ola.

O le lē lava o na faamaoniga na pogai ai ona taʻua e T. H. Janabi le aʻoaʻoga o le evolusione “e na o se ‘faatuatua.’” Ua taʻua e Fred Hoyle, o se tagata poto i le natura o mea lea aʻoaʻoga e faapea o “le Tala Lelei e tusa ma le manatu o Darwin.” Ua faapea mai atili Dr. Evan Shute: “Ou te masalo o tagata e talitonu i le foafoaga, e itiiti ni mea lavelave e ao ona latou faamatalaina atu na i lo o tagata e talitonu aʻiaʻi i le evolusione.”

E ioe foi i ai isi tagata popoto. E ioeina e le tagata suesue i fetu o Robert Jastrow e faapea: “Pe a ou vaavaai i le natura o le tagata, le tupu faafuasei mai o lenei meafaiola uigaese mai le faaliusuavaiina o ni vailaau malolosi i se vaitoʻa mafanafana, ua foliga mai o se vavega, e pei foi o le faamatalaga a le Tusi Paia e uiga i le amataga o le tagata.”

Aisea la ua teena ai pea e le toatele le manatu e faapea, na foafoaina le ola?

[Ata i le itulau 3]

O faamatalaga soona mautinoa a isi, e mafai ona faamatauina ai

    Lomiga Faa-Samoa (1971-2026)
    Log Out
    Log In
    • Faa-Samoa
    • Lafo Faamatalaga
    • Faapolokalame
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Aiāiga Faapitoa
    • Aiā Faaletulafono
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Lafo Faamatalaga