Vavega a Iesu—Se Talafaasolopito po o se Tala Fatu?
“Ua maliu atu Iesu ia te i latou i le leoleoga e fa o le po, ua savali i luga o le vai.”—Mataio 14:25.
MO LE faitau miliona o tagata i le lalolagi aoao, o le talitonuga e faapea na faia e Iesu vavega, e tāua i a i latou, e pei lava o le talitonu i le Atua. Ua faamatalaina e le ʻau tusitala o le Evagelia o—Mataio, Mareko, Luka, ma Ioane—ni vavega se 35 o vavega a Iesu. Ae peitai, i ā latou faamatalaga, o loo taʻua ai e faapea, e matuā sili atu ona tele o isi vavega mamana na ia faia.—Mataio 9:35; Luka 9:11.
O nei vavega, e leʻi faia ina ia faafiafia ai tagata. Sa avea o ni faamaoniga i le moni o upu a Iesu e faapea, o ia o le Alo o le Atua, le Mesia ua leva ona faatalitali i ai. (Ioane 14:11) Na faia e Mose faailoga faavavega ina ua ia faailoa atu o ia i le nuu sa faapologaina o Isaraelu. (Esoto 4:1-9) O lea la, o le Mesia o lē na valoia o le a sili i a Mose, sa faatalitalia foi o le a ia saunia ni faailoga e lagolagoina e le Atua. (Teuteronome 18:15) I lea, ua taʻua ai e le Tusi Paia Iesu “o le tagata ua faasinoina e le Atua . . . [i tagata Iutaia] i mea mamana, ma vavega, ma faailoga.”—Galuega 2:22.
I aso ua mavae, sa masani ona talia ai e tagata e aunoa ma le masalosalo le faamatalaga a le Tusi Paia e uiga i a Iesu e faapea o se faivavega. Ae i le faitau sefulu tausaga na seʻi mavae atu, na oo ai ina matuā faitioina faamatalaga a Evagelia e tagata faitio. I lana tusi Deceptions and Myths of the Bible, na faasino atu ai e Lloyd Graham i le faamatalaga a le Tusi Paia ina ua savali Iesu i luga o le vai, ma oo ina faapea mai: “O se matuā valea lava pe a talitonu se tasi i lenei faamatalaga e faapea o se mea moni, ae peitai, e faitau miliona tagata e talitonu i lenei faamatalaga, o se mea moni. Faauta i le valea ua iai lo tatou lalolagi. O le ā se ituaiga o lalolagi lelei e mafai ona e faatalitalia mai i na mafaufauga valea?”
Pe e Lē Mafai?
Ae peitai, o na faitioga, e lē saʻo. Ua faamatalaina e le World Book Encyclopedia se vavega e faapea, “o se mea e tupu e lē mafai ona faamatalaina i tulafono vaaia o le natura.” E tusa ai ma lena faamatalaga, ua manatu ai i se TV lanu, telefoni e feaveaʻi, po o se tamaʻi komepiuta e faapea o ni vavega, i le senituri faatoʻā mavae atu! Po o se mea saʻo le soona faualuga ma taʻua o se mea e lē mafai, ona ua tatou lē mafaia ona faamatalaina e tusa ma le poto faasaienitisi i ona po nei?
O le isi lenei mea moni e ao ona manatunatu i ai: I le uluai gagana Eleni lea na tusia ai le “Feagaiga Fou,” o le upu na faaaogā mo le upu “vavega” o le dyʹna·mis—o se upu o lona uiga faavae o le “mana.” Ua faasino foi i “galuega mamana” po o le “tomai.” (Luka 6:19; 1 Korinito 12:10; Mataio 25:15) Ua faapea mai le Tusi Paia, o vavega a Iesu, sa avea o se faaaliga o “le mana mamalu o le Atua.” (Luka 9:43) Po o le a lē mafaia ea na galuega e se Atua e ōna le malosi uma—o Lē e iai le “mana tele”?—Isaia 40:26.
Le Faamaoniga o le Moni Aʻiaʻi
O se iloiloga totoʻa o Evagelia e fa, ua maua ai nisi faamaoniga atili o lo latou moni aʻiaʻi. O se tasi o manatu e faapea, o nei faamatalaga e matuā iloga lava lo latou ese mai tala faafagogo ma tala o le vavau. Mo se faaaoaoga, seʻi manatu i tala pepelo sa salalau atu e uiga i a Iesu i senituri mulimuli ane ina ua mavae lona maliu. Ua faamatalaina faaapokalifa e le “Gospel of Thomas” e faapea: “Ina ua lima tausaga le matua o le tama o Iesu . . . , na alu atu ai o ia i le nuu, ma na tamoʻe mai se tama ma fetoʻai ma lona tauʻau. Sa ita Iesu ma faapea atu i le tama: ‘Ua lē mafai nei ona toe faaauau lau malaga,’ ma na paʻū loa i lalo le tamaitiiti ma oti ai.” E lē faigata ona iloa le uiga moni o lenei tala—ua na o se tala fatu o mafaufauga. E lē gata i lea, o le tamaitiiti itaitagofie ma le lē alofa lea o loo faaatagia i inei, e matuā lē tutusa lava ma le Iesu o le Tusi Paia.—Tagaʻi i le eseesega i le Luka 2:51, 52.
Seʻi manatu nei la i faamatalaga moni aʻiaʻi a le Evagelia. E matuā aunoa lava ma ni talafaatupu po o ni tala fatu soona faamamafa. Na faia e Iesu vavega e tali atu ai i manaoga moni, ae lē ina ia faamalieina ai na o ni nai faalogona. (Mareko 10:46-52) E leʻi faaaogaina foi e Iesu lona mana e maua ai ni aogā totino mo ia lava. (Mataio 4:2-4) Na te leʻi faaaogaina foi lona mana e faalialia ai. O le mea moni, ina ua manao le tupu isuisu o Herota ia faia e Iesu se “faailoga” faavavega mo ia, sa “lei tali atu e [Iesu] se upu ia te ia.”—Luka 23:8, 9.
O vavega a Iesu, sa matuā ese mamao foi pe a faatusatusa atu i gaoioiga a tagata tomai i le faia o faafiafiaga e faamaneta, togafiti faataulaitu, ma faamalologa i le faatuatua. O galuega mamana a Iesu, sa viia ai pea le Atua. (Ioane 9:3; 11:1-4) O ana vavega sa leai ni faiga e faatosina ai faalogona ootia, faaupuga faataulaitu, faiga faalialia, faiga faatogafiti, ma faiga e pulea ai le mafaufau. Ina ua fetaiai Iesu ma se tagata mativa e tauaso e igoa i a Patimaio o lē na alaga atu, “Raponi e, ia vaai oʻu nei mata.” sa na ona faapea atu Iesu i a te ia: “Ina alu ia; o lou faatuatua ua e malolo ai. Ona vaai loa lea o ona mata.”—Mareko 10:46-52.
Ua faaalia i faamaumauga a Evagelia e faapea sa faia e Iesu āna vavega mamana e aunoa ma ni fesoasoani, e pei o le faia o ni faaaliga faapitoa, po o ni molī feemoemoai. Sa faia i nofoaga faitele i luma o mata o tagata e matuā toatele. (Mareko 5:24-29; Luka 7:11-15) O āna taumafaiga e faamālōlō, sa lē taitai ona lē taulau ona o le manatu e faapea, e leai se faatuatua i nisi o tagata mamaʻi e pei o taumafaiga a fai faamalologa i aso nei. Fai mai le Mataio 8:16: “Ua faamaloloina foi e ia o i latou uma na mamaʻi.”
I lana tusi “Many Infallible Proofs:” The Evidences of Christianity, ua faapea mai ai le tagata aʻoga o Arthur Pierson e uiga i vavega a Keriso: “O le tele o vavega, o le mafai ona faataunuuina i lea lava taimi ma le uiga atoatoa o faamalologa na ia faia, ma le leai o se lē taulau e tasi i taumafaiga e oo lava i le faatuina o sē ua maliu, na matuā iloga lava ona faaeseeseina ai nei vavega ma vavega pepelo i lena vaitaimi, po o se isi lava vaitaimi.”
Faamaoniga Mai i Isi Tagata
Ae ua tuuina mai foi e Pierson se isi finauga e lagolagoina ai faamatalaga a Evagelia i lona faapea mai: “E leai se faamautinoaga o vavega i le Tusi Paia e sili atu ona mataʻina, na i lo o le lē mautali o fili.” E matuā malolosi mafuaaga a taʻitaʻi Iutaia na mananao ai e faaleaogaina vavega a Iesu, ae ona sa matuā lauiloa āna vavega, o lea sa lē mafai ai ona faafitia e tagata tetee. Na pau lava le mea na mafai ona latou faia, o le tuuaia lea e faapea, o na vavega na mafaia ona o le mana o temoni. (Mataio 12:22-24) I senituri ina ua mavae le maliu o Iesu, na faaauau ai pea e tusitala o le tusi o le Talmud faa-Iutaia ona viiviia Iesu ona o le mana faivavega. E tusa ma le faamatalaga a le tusi Jewish Expressions on Jesus, na latou teena o ia e faapea o sē na “mulimuli atu i faiga faataulaitu.” Ae pe faamata e mafai ona faia sea faamatalaga pe ana mafai lava ona latou faaleaogaina vavega a Iesu e faapea, e na o ni tala fatu?
O se isi faamaoniga atili, e sau mai le tusitala faalelotu o lona fa o senituri, o Eusebius. I lana tusi The History of the Church From Christ to Constantine, ua ia sii mai ai se faamatalaga a se tagata e igoa i a Quadratus o lē na auina atu se tusi i le emeperoa e lagolago ai le Faa-Kerisiano. Na tusia e Quadratus e faapea: “O galuega a lo tatou Faaola, sa mafai ona vaaia pea, auā o ni mea moni—o tagata na faamaloloina ma i latou na faatutuina mai le oti, o ē na vaaia e lē na o lena taimi ina ua faamaloloina ma faatutuina, ae sa iai pea i inā ma vaavaai i ai, e lē gata ina o iai le Faaola i a i tatou, ae mo se taimi umi lava ina ua mavae Lona maliu ese atu; o le mea moni, o nisi o i latou sa ola pea e oo mai i oʻu aso.” Na matauina foi e le tagata poto o William Barclay e faapea: “O le faapea mai o Quadratus e oo mai i lena vaitaimi, o lona uiga, o tane ia na faia i ai vavega, sa mafai ona ola pea i ona aso, ma sa avea ma faamaoniga. Pe ana faapea e lē moni lena mea, o le a faigofie lava la i le malo o Roma ona taʻupepeloina faamatalaga a molimau na vaaitino.”
O le talitonu i vavega a Iesu, o se mea tatau, tonu, ma ogatasi atoatoa ma faamaoniga. Ae peitai, o vavega a Iesu, e lē o se talafaasolopito ua mate. Ua faamanatu mai e le Eperu 13:8 i a i tatou e faapea: “O Iesu Keriso e le liu lava ia, o ananafi, ma le asō, e oo foi i le faavavau.” Ioe, o loo soifua o ia i le lagi i le asō, o loo mafai ona ia faaaogā le mana faivavega i se auala e sili mamao atu, na i lo o le mea na ia faia a o iai i le lalolagi o se tagata. E lē gata i lea, o faamatalaga a Evagelia e uiga i āna vavega (1) ua aʻoaʻo ai e Kerisiano ni lesona aogā i aso nei, (2) ua faaalia ai vala ofoofogia o uiga totino o Iesu, ma (3) e uai atu ai manatu i se taimi i le lumanai lata mai o le a faia atili ai isi mea e sili atu ona ofoofogia!
O le mataupu lea e sosoo mai, o le a taulai atu i ni faamatalaga lauiloa se tolu faale-Tusi Paia e faataitaia ai nei manatu.