Ua Suia Taimi
MAEU le olioli atonu na iai i Isaraelu anamua i lalo o le pulega mamalu a le tupu faamaoni o Solomona! Sa o se vaitaimi o le filemu, uluola, ma le fiafia. I le vaitaimi na tu mausalī ai Solomona mo le tapuaiga moni, na matuā faamanuia e Ieova le nuu. Na foaiina atu e Ieova i le tupu o Solomona e le gata i le tamaoaiga tele, a e faapea foi ma “le loto poto ma le matala” ina ia mafai ai e Solomona ona pule i le amiotonu ma le alofa. (1 Tupu 3:12) Ua taʻua e le Tusi Paia e faapea: “Ua saili atu foi ia Solomona o tupu uma o le lalolagi e faalogo i lona poto na tuuina mai e le Atua i lona loto.”—2 Nofoaiga a Tupu 9:23.
I tagata, na foai atu i ai e Ieova le saogalemu, filemu, ma le anoanoai o mea lelei. Ua faapea mai le Afioga a le Atua: “Ua toatele Iuta ma Isaraelu, e pei o le oneone i le matafaga ona toatele, o loo aai, ma feinu, ma olioli.” I le tulaga moni ma faafaatusa, o tagata, “sa nonofo ma le filemu; e taitasi ma nofo i lalo o lona vine, ma lalo o lona mati . . . i ona po uma o Solomona.”—1 Tupu 4:20, 25.
Ua suia taimi. O le olaga i aso nei, ua matuā eseese mamao lava mai aso fiafia ua mavae. E lē pei o aso o Solomona, o le faafitauli tele i aso nei o le mativa. E oo lava i atunuu tamaoaiga, e iai foi le mativa. Mo se faaaʻoaʻoga, ua matauina e le Polokalama o Atiina aʻe a Malo Aufaatasi (United Nations Development Program) e faapea, i le Iunaite Setete ma se Vaega o atunuu i Europa, e toetoe lava o le 15 pasene o tagata o loo ola matitiva.
E tusa ai ma le ata o le lalolagi atoa, ua matauina ai i se lipoti a le UNICEF (United Nations Children’s Fund) e taʻua o le State of the World’s Children 1994, e faapea, o le tasi o vaelima o le faitauaofai o le lalolagi o loo ola i ni olaga e matuā matitiva, ma ua faaopoopo mai e faapea, o le olaga mo le toatele o tagata matitiva i le lalolagi, “ua oo ina faateteleina le faigata ma ua matuā leai lava se faamoemoe.”
I nisi o atunuu, ua matuā sii maualugā ai le tau o le soifuaga, ua faaopoopo ai isi tulaga faigata i tagata matitiva. Na faapea mai se tasi fafine tausi aiga i se atunuu o Aferika: “A e vaai i se mea i le maketi, ona e faapea lea, ʻUa lelei, seʻi oʻu alu i le fale e aumai se tupe e faatau ai.’ E te toe foi mai pe tusa ma le itula mulimuli ane, a e ua taʻu mai e lē mafai ona e faatauina i le tupe lea na e sau ma oe ona o lea na seʻi faatoʻā sii nei lava le tau. O le ā se mea o le a faia e le tagata? O se mea e matuā fememeai ai.”
Na faapea mai foi se tasi fafine tausi aiga i inā: ʻIna ia ola, matou te faagaloina ai isi manaoga uma. O le sailia o meaʻai, o la matou galuega tele lena o loo fai i aso uma.’
E tusa ma se faamatalaga a Malo Aufaatasi, e foliga mai ua faapopoleina ai le lumanai. Mo se faaaʻoaʻoga, ua faatatauina e le UNICEF e faapea, afai e faaauau pea ona faateleina le faitau aofai o tagata i le taimi nei, o le a faafāina le aofai o tagata matitiva i le lalolagi aoao “i totonu o se tupulaga e tasi.”
A e peitai, e ui lava i le faateleina ona leaga o tulaga tautamaoaiga ma le vafealoai, a e ua iai i auauna a le Atua se mafuaaga e faatalitalia ai se olaga e sili ona lelei i le lumanai. E ui lava o loo latou ola faatasi ma ē o loo manatu o le a faateleina ona leaga le lumanai, o auauna a le Atua, e vaavaai atu ma le olioli ma le mautinoa i le lumanai. O le isi mataupu o loo sosoo mai, o le a talanoaina ai mafuaaga ua faapogaia ai.
[Ē Ana le Ata i le itulau 3]
De Grunne/Sipa Press