Kweki kolokoe pikin ini wan moeiliki grontapoe
Disi de na fosiwan foe toe studi-artikel. Na artikel disi de foe papa nanga mama èn foe den pikin, èn na di foe toe gi den jongoewan srefi
„Efoe soso den ben sa kweki na ati disi foe den foe frede mi alaten èn foe hori alaten ala mi komando, sodati a ben kan go den nanga den pikin foe den boen te ten di no abi marki.” — Deut. 5:29.
1. Foe san-ede meki na tori foe na les disi de so prenspari gi wi?
„MI FOSI bébi!” Fa den wortoe disi e sori na kolokoe foe na mama di e boboi na pikin, waran boendroe na en borsoe! Na bijbel e taki foe a safoefasi foe wan mama di e gi pikin bobi èn a de gebroiki na sani disi foe ferteri foe na lobi di moe de ini na kristen gemeente. Srefi den onregtvaardiki sma lobi den pikin èn e gi den boen sani. Wi di lobi regtvaardiki fasi, omeni moro wi moe broko wi ede nanga wi pikin èn abi belangstelling foe gi den ini na disi ten grontapoe wan kweki foe kisi libi! — 1 Thess. 2:7; Ps. 127:5-5; Matt. 7:11.
2. San de na moro boen fonten foe rai nanga tiri ini a kweki foe pikin? Foe san-ede?
2 Ma na njoen papa ofoe mama e froestan gaw kaba dati na kweki foe pikin de wan bigi frantwortoe. Pe joe kan feni gosontoe rai èn tiri? A Mekiman sorgoe dati pikin ben kan kon gebore (Gen. 1:28). A ben si ibri pikin di ben sa gebore oiti, èn ooktoe den bakapisi foe na kweki di na papa ofoe mama ben gi en. Den rai foe en sondro degedege de den moro boen wan. Den skrifi ini bijbel — makandra nanga eksempre foe libisma di ben waka baka den gronprakseri foe en èn foe trawan di no ben doe disi. — Odo 5:5, 6.
3. (a) Sortoe den pikin foe wi abi fanowdoe? (b) Foe san-ede disi no moe meki wi lasi ati?
3 San na toemsi moi boekoe disi e leri wi foe na kweki foe pikin? A de sori foeroe sani di disiten specialist e prakseri dati den kon feni densrefi, A de sori foe eksempre dati pikin abi lobi èn sékerfasi fanowdoe. Den moe kisi leri foe Gado nanga en Wortoe. Den abi boen leri fanowdoe, èn ooktoe gosontoe ondrofeni, toemsi boen eksempre nanga joisti demakandra. Den moe leri foe gi jesi èn abi respeki gi sma di abi makti tapoe den. Den moe kisi leri foe moraal nanga na trowlibi, foe na sortoe masra nanga wefi di den ben sa wani abi èn di densrefi ben sa moe de, èn fa den kan kweki densrefi foe tron wan boen papa ofoe mama. Kande disi gersi gi joe wan toemsi bigi wroko. Ma hori ini prakseri dati na bijbel e gi koni. Na bijbel kan gi „na den sma di no abi ondrofeni, koni” èn na wan jongoe sma „sabi nanga a powa foe denki”. Meki wi go loekoe wantoe foe den sani di a bijbel e leri wi foe na kweki foe pikin. — Odo 1:4.
Eksempre foe bijbel
4. (a) San den pikin ben leri foe papa nanga mama foe Israël di ben frede Gado? (b) Nanga jepi foe soema èn fa na leri disi ben gi?
4 Na bijbel e sori wi dati den pikin foe papa nanga mama di e frede Gado e gro kon bigi ini wan omgeving di abi sekerfasi, ini wan osofamiri pe den swakifasi nanga a fanowdoe foe den e kon kisi kibri (Gen. 33:14; 43:8). Den pikin ben leri wan vak sodati den ben kan sorgoe foe densrefi — David ben de wan herderboi èn Jezus wan temreman (1 Sam. 16:11; Mark. 6:3). Den ben leri ooktoe wan moro prenspari sani — na wondroe pasi foe na bigi Gado JEHOVAH. Na leri disi no ben gi ini catechisatie-klasse ofoe tapoe sonde-skoro, ma den sma ben gi na leri disi, di ben abi na moro bigi belangstelling gi den pikin — den papa nanga mama foe den. Jehovah ben froewakti foe den Israëlsma dati den ben sa meki en pasi bekenti na den manpikin èn pikin foe den (Deut. 4:9, 10). Alaten papa nanga mama ben moe leri den pikin foe den — na oso ofoe te den ben de a wan tra presi, te den ben didon ofoe te den e opo. Den ben moe gi leri nanga wortoe èn nanga na eksempre foe den èn e gi na so fasi toemsi moi waarheid na den famiri-lo di e kon. — Deut. 11:18-21.
5. San wan bekenti wortoe-boekoe ben taki foe a kweki foe pikin?
5 Na barinen Fransi Dictionnaire de La Bible e ferteri dati wan pikin, so esi leki a ben kan taki, ben leri foe taki wan toe pisi foe a bijbel: „En mama ben repeteer wan versi nanga en; te a ben sabi en, a ben leri en ete wan. Baka ten na skrifi tekst foe den versi di na pikin ben sabi na ede, ben poti ini den anoe foe den pikin. Tapoe a fasi disi den ben kon de bekenti nanga lési, èn te den ben kon moro bigi, den ben kan go doro nanga na leri foe Gado, foedi den lési èn go denki dipi foe na wet foe Masra”. Ini na boekoe disi ben taki moro fara: „Ini na sekerfasi foe na osofamiri èn na tapoe a bowtoe foe en papa èn mama a pikin ben sa leri en fosi èn moro prenspari moreel leri.” — Deel 11, kolom 1 1596.
6. (a) Sortoe span ondrofeni den pikin foe Israël ben abi? (b) Joe pikin abi den srefi ondrofeni disi, èn efoe a de so, dan sortoe winimarki disi ben tjari kon gi den?
6 Gado ben sabi dati pikin e teki tapoe wan boen fasi njoen ondrofeni èn dati disi kan de wan jepisani ini a gi foe leri. Foe datede meki ben teki go ini den span waka go na Jeruzalem den „pikinwan” foe jere fa den e lési a wet foe Gado (Deut. 31:12, 13). Den pikin foe joe kan kisi den srefi blesi disi te alaten den e go na kring- èn district-konmakandra foe Jehovah Kotoigi, pe den kan kisi wini foe leri, èn pe den kan doe dienst leki vrijwilligers èn pe den kan feni boen, njoen mati. Joe kan meki den sani disi de leki hémarki ini a libi foe den, soleki a waka go na Jeruzalem ben de wan spesroetoe sani gi den pikin foe Israël.
7. Foe san ede a de so prenspari foe gi wan boen eksempre?
7 Gado ben sabi o prenspari wan boen eksempre ben de. Pikin-nengre e doe san den e si. Den kan leri wan tongo — o moeiliki dati kan de toe — nanga na doe foe sani di den e jere. Gado ben taki: „Efoe soso den ben sa kweki na ati disi foe den foe frede mi alaten èn foe hori alaten mi komando, sodati a ben kan go nanga den pikin foe den boen te ten di no abi marki!” Na bijbel e taki: „Na boen wan sa libi na baka wan goedoe foe pikinpikin” (Deut. 5:29; Odo 13:22). Soboen foeroe anga foe joe. Leki papa nanga mama wi moe doe ala wi moeiti foe gi na joisti eksempre, bikasi seker wi no ben sa wani dati wi pikin waka baka wan takroe eksempre.
Takroe demakandra
8. San wi moe aksi wisrefi wi alamala foe na demakandra foe wi pikin?
8 Gado e poti wi prakseri ooktoe tapoe den gevaar foe takroe demakandra. En Wortoe e taki: „Takroe demakandra e pori boen gwenti” (1 Kor. 15:33). A de foe datede prenspari toe nanga soema joe pikin abi demakandra. Joe sabi troetroe soema de den mati? Joe e meki den mati foe joe pikin kon na joe oso, sodati joe kan leri sabi den? Joe sabi sortoe wortoe joe pikin e jere, èn fa den mati foe den e si lé, foefoeroe nanga drugs?
9. Sortoe positief stap joe ben sa kan doe foe feni moro boen mati gi joe pikin?
9 Efoe na demakandra dati mankeri wan sani, dan pe joe pikin kan feni moro betre mati? Ini na gemeente foe Jehovah Kotoigi pe pasi no de gi dot-taki, lé, foefoeroe nanga drugmisbruik. Joe ben sa wani si nanga ala prisiri dati tra sma ini a gemeente abi moro demakandra nanga joe pikin? Foe san ede joe no e go na den nanga switi fasi? Joe ben teki fesi ini disi? Foe san ede joe no e kari tra jongoe sma kon na joe oso ofoe aksi den foe go nanga joe ini na prékiwroko ofoe foe teki prati na tra gosontoe sani?
10. Fa joe kan jepi joe pikin foe tron moro boen kompe gi trawan?
10 Efoe joe ben proberi disi èn na problema tapoe na tori foe demakandra e tan, dan a ben sa boen foe aksi joe srefi fa disi doe kon. No langa psa kaba joe ben bigin foe poti bijbel gronprakseri ini joe libi? Sontron a de so dati jongoe sma di e go na a koninkrijkszaal, no e kenki bepaalde problema èn nanga dati den no de ete boen kompe. Na so wan tini ben taki foe wan skoro-mati foe en: „Ini na Koninkrijkszaal a de tjari en srefi moi, ma pikin moro joe no kan bribi san a de doe na skoro alamala!” Na loesoe seks fasi foe na meisje disi tapoe na skoro-prasi ben meki dati trawan no ben wani moksi densrefi nanga en. Fa joe kan jepi joe pikin ini disi foe kenki en prakseri ini na afersi disi? Joe kan doro boen fara nanga na leri di joe e gi, nanga joe oso-bijbelstudi, nanga na teki prati na a préki leki osofamiri, nanga joe égi eksempre ini taki, fasi foe libi èn opregti fasi èn nanga joe moeiti foe meki joisti gronprakseri doro na ati foe joe pikin. Efoe a de fanowdoe, dan wi kan aksi den owroeman foe na gemeente foe gi lobi fasi jepi. — Jak. 5:13-15.
Oso-famiri problema
11. Foe san ede joe no moe lasi howpoe efoe den sma ini joe oso-famiri e gi wan takroe eksempre?
11 Ma efoe ini joe égi oso-famiri tranga problema doe kon? Kon wi taki dati wan masra di no de ini bribi e libi krinkrin den gosontoe gronprakseri foe bijbel. No lasi howpoe. Na krakti foe joe eksempre èn na jepi foe Gado jeje kan doe wondroe. Joe abi pikin di kande ben pasa bigi problema, èn di tron boen jongoe sma. Na Gado ben meki libisma èn srefi pikinnengre kan sori wan froewondroe krakti te wan mati, wan lobi owroe sma ofoe wan bribi papa ofoe mama e tjari den go ini wan joisti sé ini wan osofamiri di no e bribi.
12. Fa den eksempre foe Lot nanga Timotéus de ini disi wan dekati?
12 Loekoe na eksempre foe Lot. A ben libi nanga en osofamiri ini na ogri Sodom, èn en oema ben wani tan drape. Ma Lot nanga en oemapikin ben lon komoto èn ben pasa libilibi a pori foe a foto (Gen. 19:15-17, 23-26). Na jongoe Timotéus ben abi wan papa di no ben de ini bribi, ma en mama nanga en granmama ben gi en leri ini den Boekoe èn den ben si fa a ben gro kon tron wan getrow bakaman foe Jezus Kristus èn wan loyaal kompe foe na apostel Paulus (2 Tim. 1:5; 3:14, 15). Soboen, awinsi joe no abi wan patna di de ini bribi, dan Gado kan jepi joe tog foe prani wan dipi lobi foe waarheid nanga regtvaardiki fasi ini na ati foe joe pikin.
Sabi nanga leri
13. (a) Foe san ede meki jongoe kristen moe teki na leri di den e kisi ernstig? (b) Fa na eksempre foe Salomo e sori dati wan joisti gebroiki foe wortoe de prenspari?
13 Joe e gi joe pikin tranga foe leri, na skoro èn ini na gemeente? Leri de wan prenspari sani ini joe osofamiri? Disi ben de so na den Israëlsma. Den ben libi ini wan maatschappij pe sma ben sabi lési èn skrifi. Den pikin foe den ben kan lési den Boekoe. Boiti dati joe pikin moe lési a Wortoe foe Gado, dan den sa moe taki ooktoe nanga tra sma foe na Wortoe disi. Te den e taki den e gebroiki joisti gramatica? Joe ben kenki fowtoe di joe ben meki foeroe jari, sodati joe pikin sa jere e gebroiki joisti wortoe? Salomo nanga sorgoe a ben teki wortoe foe ben kan prijse Gado. Foe datede meki wi e lési: „Na tjari-konmakandraman ben soekoe foe feni switi wortoe èn na skrifi foe joisti wortoe foe waarheid”. — Pred.12:10.
14. Fa wi kan leri wi pikin foe teki joisti besroiti?
14 A no de foe taki, dati wi wani dati wi pikin tron lepi bigisma, di sa teki joisti besroiti, di e akroederi nanga a Wortoe foe Gado. A de foe datede boen foe bigin biten foe leri den joisti gronprakseri — no soso komando di wan sma moe gi jesi na en, ma ook toe den reden di de foe doe dati. Dan den pikin sa leri fa den moe teki joisti besroiti den srefi.
15. (a) Sortoe prenspari jepi wi pikin abi fanowdoe foe wi? (b) Foe sortoe sani wi moe loekoe boen?
15 Wi pikin de ini wan pori grontapoe. A de toemsi prenspari dati den si dati wi abi inisé krakti nanga overtoigi, ala di den moe sabi, dati te den reti, wi sa de na den baka, soleki Sara ben teki na sé foe Isaak kontra Ismaël (Gen. 21:9, 10). Wi moe hori toe ini prakseri dati efoe wi e froewakti boen sani, dan a de moro seker dati wi sa kisi den. „Joe sabi fa a doe kon dati joe no abi problema nanga wi?” wan jongoe Kotoigi ben aksi en papa: „Foedi joe no e proberi foe kisi wi ini ogri sani — joe e froewakti foe wi dati wi doe san de joisti, èn dati a no de foe taki dati wi wani meki na froewakti dati kon troe”. O foeroe tron a no e psa dati papa ofoe mama e gi pikin nen foe wan sani, ala di baka ten e kon na krin, dati den pikin no ben doe so wan sani kwetkweti! Efoe joe gi pikin nen dati den lé èn na sani disi no de troe, dan den ben sa kan denki dati joe o froewakti dati den sa lé, sodati na tra tron kande den sa doe en troetroe.
16. (a) Sortoe rai e gi tapoe a tori foe kristen konmakandra? (b) San e sori dati den konmakandra disi de toemsi warti gi pikin? (c) Joe sabi eksempre di e sori dati den de toemsi warti gi pikin?
16 Foeroe sma ben feni en wan froestandiki sani foe teki den pikin foe den go na konmakandra foe sensi den jongoe jari, pe den e taki foe a Wortoe foe Gado — no foe go sidon nanga den ini wan aparti kamra nanga den ofoe foe tjari den go na bakasé (boiti foe sjatoe, te wawan tron wan boen reden de foe dati), ma foe leri den foe sidon tiri, foe sori respeki gi den konmakandra èn foe njan boen foe den boen sani di den e taki foe den. Ini na ten disi boen foeroe owroe sma de di de krakti ini bribi èn kan memre ete fa den papa nanga mama ben tjari den go alaten boen fara, kande ini wan broko oto, foe go na den sortoe konmakandra disi. Wan owroeman foe na gemeente e memre fa en mama nanga papa ben taki foe moeiliki profétitaki te langa ten pasa kaba den ben teki sreka foe na Wachttoren-studi, aladi a ben pré na gron leki wan pikinnengre. Den no ben prakseri srefsrefi dati a ben arki — no foe taki dati 50 jari a baka a ben sa memre den sani disi!
17. Sortoe bijbel eksempre joe kan kari foe pikin di ben de tapoe konmakandra, èn sortoe aksi wi ben sa kan aksi wi srefi ini a tori disi?
17 Ini na ten foe Ezra ala sma ben tanapoe di ben abi froestan nofo foe arki foe na bigin foe na dé te bakadina foe jere na lési foe den Boekoe (Neh. 8:2, 3). Efoe joe ben libi ini na ten dati, joe pikin ben sa de drape dan, ofoe joe ben sa prakseri dati na materiaal ben hebi toemsi èn na lési ben de toemsi langa èn joe ben sa seni den gwe foe go pré? Jozef nanga Maria „ben abi na gwenti foe jari baka jari foe go na Jeruzalem na na paschafesa”. A so a ben psa dati di den ben de drape, Jezus ben de 12 jari (Luk. 2:41-46). Joe ben sa waka so fara, nanga foetoe ofoe tapoe na baka foe wan boeriki foe go na a congres dati? Di foeroe sma, nanga „den jongoe pikin” na ini ben kon na Jezus èn den no ben abi noti foe njan, Jezus ben gi den njanjan tapoe wan wondroe fasi (Matt. 14:21; 15:38). Joe pikin ben sa de drape, ofoe joe ben sa tan na oso foe gi den wan fanowdoe njanjan?
18. Fa wi kan sori moro fara waarderi gi kristen konmakandra?
18 Joe pikin sabi dati joe e teki bijbelstudi konmakandra leki wan ernstig sani? Den e si dati joe e si den konmakandra disi prenspari nofo foe no de wawan, ma foe teki prati na den èn gi kommentaar te den aksi foe dati? Joe ben sreka na les disi foe eksempre nanga joe pikin? Èn den èn joe sa gi moro pikinso wán commentaar te a stof e behandel tapoe wan konmakandra?
Wan hé marki
19. Nanga sortoe positief fasi wi moe kweki wi lobi pikin?
19 Joe abi sma toe di e doe ala den sani disi tapoe wan volmaakti fasi? Kwetkweti a no de so! Den sani di wi taki dja foe den, de sani di wan sma moe wroko na den, no den marki di wan sma doro kaba. Ini na grontapoe disi, alaten problema de, ma a bijbel e gi wi fasi fa foe doe nanga den, èn efoe wi proberi foe doe den sani tapoe a fasi foe Gado, dan a sa jepi wi. Di den ben aksi wan kristen papa foe san-ede a ben gersi dati en pikin ben de tranga ini bribi, a ben taki: „Mi no sabi troetroe foe san-ede. Wi no ben doe wan aparti sani. Wi ben proberi foe doe na rai di wi ben kisi foe na bijbel èn foe na organisaatsi.”
20. (a) Sortoe sani joe kan doe now foe kweki kolokoe pikin? (b) Fa na thematekst na a bigin foe a les disi èn Odo 20:7 e gi wi tranga ini a tori disi?
20 Te joe loekoe en boen, dan disi de precies san de fanowdoe foe kweki ini disi ten kolokoe pikin. Gi na joisti eksempre. Leri joe pikin foe waka baka na eksempre dati. Prisiri foe den boen sani di den e doe, èn proberi foe jepi den foe kenki den tra sani. Teki prati ini a prisiri foe den èn ini na libi foe den. Sori lobi. Doe den sani tapoe a fasi foe Gado èn a sa blesi den moeiti foe joe. Prakseri den moi wortoe foe Salomo ondro na krakti foe santa jeje: „Na regtvaardiki sma e waka ini en getrowfasi. Kolokoe den pikin foe en de baka en.” — Odo 20:7.
Oen Papa, Mama èn pikin, fa oen ben sa piki den aksi di e kon now:
□ Pe papa èn mama moe soekoe rai foe a kweki foe pikin èn foe san-ede?
□ San na wantoe bijbel eksempre foe wan joisti kweki foe pikin?
□ Tapoe sortoe praktis fasi papa nanga mama kan loekoe tapoe na demakandra foe den pikin foe den?
□ Fa wi kan wini problema ini wan prati oso-famiri, foe di wi e gebroiki bijbel gronprakseri?
□ Sortoe stap papa nanga mama moe doe foe gi den pikin foe den na joisti leri?
□ Papa, mama èn pikin kan froewakti dati den e doe ala sani volmaakti? Ma fa den sa abi tog winimarki?
[Prenki na tapoe bladzijde 122]
Wan pikin ben aksi en mama: „Loekoe fa a de wan moeiliki sani foe kweki wan pikin — joe no ben sa feni en moro moi efoe mi no ben de?” Foeroe jari a baka a de memre nanga dipi lobi na piki foe en: „Ala sani di warti a moeiti, e aksi ten nanga moeiti.”
[Prenki na tapoe bladzijde 124]
O foeroe tron joe, leki papa nanga mama, e gi na eksempre, no wawan foe de na konmakandra pe den e taki foe a Wortoe foe Gado, ma ooktoe foe teki prati na en?