Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w92 1/8 blz. 8-12
  • ’Meki a go-na-fesi foe joe de foe si’

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • ’Meki a go-na-fesi foe joe de foe si’
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1992
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Wan ten foe ondrosoekoe joesrefi
  • „Eigifasi foe wan njofi pikin”
  • Fa go-na-fesi e kon foe si
  • Teki na tjalansi foe doro kristen lepifasi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1985
  • Yu Tron wan „Lepi” Kresten?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2000
  • Meki Ala Sma Si Taki Yu E Go na Fesi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2001
  • Go na fesi
    Kisi wini fu a Theokrasia Diniwroko-skoro
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1992
w92 1/8 blz. 8-12

’Meki a go-na-fesi foe joe de foe si’

„Now di mi tron wan man, mi poeroe den eigifasi foe wan njofi pikin.” — 1 KORENTESMA 13:11.

1. Fa gro e kotoigi foe a wondroe foe di Gado meki sani?

FOE wan eksi di pikin sote, taki joe kan si en soso efoe joe loekoe nanga mikroskoop, wan walvis kan gro kon tron wan sani foe moro leki 30 meter langa èn a kan wegi moro leki 80.000 kilo. Na a srefi fasi, foe wan foe den moro pikin siri a bigi seqouia bon kan gro kon tron wan bon di hei moro leki 90 meter. Foe troe, a gro di sani kan gro, na wan foe den wondroe foe libi. So leki fa na apostel Paulus ben taki, wi kan prani èn nati a gron, ma na „Gado di e meki sani gro”. — 1 Korentesma 3:7.

2. Foe sortoe gro den ben taki na fesi ini bijbel?

2 Ma, wan tra sortoe gro de di e froewondroe sma na a srefi fasi. Na a wan foe san a profeiti Jesaja ben taki na fesi: „Na pikinwan srefi sa tron doesoen èn a mendriwan wan makti nâsi. Misrefi, Jehovah, sa meki a pasa moro gaw na en reti ten” (Jesaja 60:22). A profeititori disi abi foe doe nanga a gro foe Gado pipel, èn a e kisi wan toemoesi bigi kontroe ini wi ten.

3. Fa a bericht foe a dienstjari 1991 ben sori taki Jehovah e meki a wroko foe en pipel go moro esi?

3 A raport foe a dienstjari 1991 foe den aktiviteit foe Jehovah Kotoigi na heri grontapoe, e sori taki a nomroe foe Kownoekondre preikiman ben doro wan njoen heimarki foe 4.278.820, èn ala nanga ala 300.945 sma ben dopoe ini a jari disi. Nanga a kon di someni njoen sma e kon doronomo na inisei ini bigi nomroe, 3.191 njoen gemeente ben opo makandra nanga wan nomroe foe kring nanga distrikt di ben de fanowdoe. Dati na moro leki aiti gemeente di opo wan dei, pikinmoro wan njoen kring ibri toe dei. Fa disi na wan toemoesi bigi gro! A de krin taki Jehovah e meki sani go moro gaw, èn en blesi de na tapoe den moeiti di a pipel foe en e doe. — Psalm 127:1.

Wan ten foe ondrosoekoe joesrefi

4. Sortoe aksi wi moesoe loekoe te wi e loekoe a ten di de a wi fesi?

4 Ala di a e waran wi ati foe si dati, dan tokoe den blesi disi e tjari wan marki foe frantiwortoe toe nanga den. Nofo lepi sma sa de di o sorgoe foe ala jeje fanowdoe foe den njoen sma disi? Te wi e loekoe go na a ten di de na wi fesi, dan a e skreki wi srefisrefi te wi e denki foe a nomroe pionier, dinari ini a diniwroko èn owroeman nanga opziener di e rèis go na tra presi, di sa de fanowdoe foe sorgoe foe a gro nanga a kon foeroe foe sma, so boen leki a nomroe foe friwani wrokoman di sa de fanowdoe na den bijkantoro nanga Bethel-oso na heri grontapoe, foe horibaka gi a wroko dati. Foe pe a bigi nomroe disi foe sma sa kon? Tweifri no de taki a kotiwroko bigi. Ma soema ini a ten disi man sorgoe foe ala den wrokoman di de fanowdoe foe doe a koti wroko dati? — Mateus 9:37, 38.

5. Sortoe situwâsi de ini son kontren pe wan bigi gro de?

5 Foe eksempel, den ben taki dati na son presi na grontapoe, gemeente nanga wan nomroe foe wanhondro Kownoekondre preikiman de, pe soso wán owroeman makandra nanga wan noso toe dinari ini a diniwroko e dini. Son tron, wan owroeman abi foe dini ini toe gemeente. Na tra presi a fanowdoe foe bekwaam kresten preikiman di man hori oso bijbelstudie de so bigi, taki den nen foe njoen sma moesoe skrifi tapoe wan wakti lijst foe wan sma go studeri nanga den. Na ete tra presi, njoen gemeente e opo so esi-esi taki dri, fo noso srefi feifi gemeente abi foe gebroiki wán Kownoekondrezaal. Kande joe ben si den sortoe gro disi ini a kontren pe joe e libi.

6. Foe san ede a de now a ten foe ondrosoekoe wisrefi?

6 San den sani di wi ben taki foe den na fesi e froeteri wi? Taki nanga den ten di de na wi fesi ini prakseri, wi alamala moesoe ondrosoekoe den situwâsi foe wi foe si efoe wi e gebroiki wi ten nanga den sani di wi abi na skinfasi na wan toemoesi boen fasi, foe piki tapoe a nowtoe (Efeisesma 5:15-17). Na apostel Paulus ben skrifi den Hebrew kresten foe a fosi jarihondro: „Foe troe, ala di joe ben moesoe de leriman granwe kaba, joe abi wan sma fanowdoe baka foe leri joe den gronleri foe den santa sani foe Gado; èn joe ben tron leki den di abi merki fanowdoe, ma no fasti njanjan” (Hebrewsma 5:12). So leki fa den wortoe dati e sori, dan iniwan kresten moesoe gro. Èn wan troetroe kefar de taki wan sma kan tan anga ini den jeje njofi pikin jari foe en, na presi foe a go a fesi foe doro kresten lepifasi. Akroederi disi, Paulus e gi wi a deki-ati: „Tan tesi efoe oenoe de ini a bribi, tan boeweisi san oensrefi de” (2 Korentesma 13:5). Joe ben ondrosoekoe joesrefi foe si efoe joe ben gro na jejefasi sensi a ten di joe ben dopoe? Noso joe ben tan tanapoe na wan presi? Ma fa wan sma kan si dati?

„Eigifasi foe wan njofi pikin”

7. Efoe wi wani sori wi go na fesi na jejefasi, san wi moesoe doe?

7 „Di mi ben de wan njofi pikin, mi ben e taki leki wan njofi pikin, mi ben e prakseri leki wan njofi pikin, mi ben e meki plan leki wan njofi pikin, ma now di mi tron wan man, mi poeroe den eigi-fasi foe wan njofi pikin”, na so apostel Paulus ben taki (1 Korentesma 13:11). Di wi ben gro na jejefasi, wan ten wi alamala ben de leki pikin-nengre ini wi fasi foe denki èn handri. Ma, neleki fa Paulus ben taki dati wi go-na-fesi moesoe de foe si, wi moesoe poeroe den „eigifasi foe wan njofi pikin”. San na wan toe foe den eigifasi disi?

8. Akroederi den wortoe foe Paulus na Hebrewsma 5:13, 14, san na wán eigifasi foe wan njofi pikin na jejefasi?

8 Na a fosi presi, loekoe den wortoe foe Paulus na Hebrewsma 5:13, 14: „Bikasi ibri sma di e gebroiki merki, no sabi a wortoe foe regtfardikifasi, bika a de wan njofi pikin. Ma fasti njanjan na foe lepi sma, foe den di, foe di den e gebroiki en, oefen a koni foe den foe si sani, foe si boen nanga ogri.” Joe sabi a wortoe foe regtfardikifasi? Joe sabi Gado Wortoe, bijbel, boen nofo foe man gebroiki en foe „si boen nanga ogri”? Paulus ben taki dati lepi sma man doe so bika den e teki „fasti njanjan” ini den doronomo. So boen, wan sma en winsi noso lostoe foe njan fasti jeje njanjan na wan sani di e sori boen efoe a sma ben gro na jejefasi noso tan wan njofi pikin na jejefasi ete.

9. Fa a lostoe foe wan sma foe njan na jejefasi, e sori fa a sma e go na fesi?

9 Fa a lostoe foe joe foe njan jeje njanjan de dan? Fa joe e si a doronomo gi di Jehovah e gi wi jeje njanjan pasa marki, nanga jepi foe den poeblikâsi di gron tapoe bijbel, den kresten konmakandra èn den bigi konmakandra? (Jesaja 65:13) A no de foe taki, dati joe e prisiri te den e tjari njoen poeblikâsi kon a doro na den ibri-jari distriktkongres. Ma san joe e doe nanga den te joe doro oso? San joe e doe te wan njoen uitgave foe A Waktitoren noso Ontwaakt! kon? Joe e teki joe ten foe leisi den poeblikâsi disi, noso joe e loekoe esi-esi ini den foe loekoe soso den edeprakseri èn baka dati e poti den na den trawan ini joe boekoekasi? Den srefi sortoe aksi disi wi kan poti ini a tori foe den kresten konmakandra. Joe e fisiti ala den konmakandra doronomo? Joe e sreka joesrefi boen tapoe den èn abi so srefi wan boen prati na den? So leki fa a sori dan son wan ben kon kisi a takroe gwenti foe no njan boen na jejefasi, foe leisi esi-esi èn njan esi-esi, foe taki en so. Fa a ben de tra fasi nanga a psalm singiman, di ben taki: „Fa mi lobi joe wet! Na heri dei a abi mi belangstelling.” Morofara, kownoe David ben taki: „Mi sa prèise joe ini a bigi gemeente, na mindri wan pipel di bigi ini nomroe mi sa prèise joe” (Psalm 35:18; 119:97). A de krin taki a marki ini san wi e warderi den sani di seti na jejefasi, na wan sani di e sori wi go-na-fesi na jeje fasi.

10. Foe sortoe eigifasi foe wan njofi pikin na jejefasi, den e taki ini Efeisesma 4:14?

10 Paulus ben sori go na wan tra eigifasi foe wan njofi pikin na jejefasi, di a ben warskow: „Wi no moesoe de moro langa njofi pikin, neleki skwala e slenger wi go-kon, èn di ibri winti foe leri e tjari wi go-kon nanga jepi foe na bidrigifasi foe libisma, nanga jepi foe triki nanga a meki plan foe doe sondoe (Efeisesma 4:14). So leki fa papa nanga mama sabi heri boen, pikin-nengre wani sabi ala sani. Na wan sei, disi na wan boen eigifasi bika a e meki den man foe loekoe sani finifini, foe leri èn foe gro safrisafri kon tron lepi sma. Ma a kefar de taki, a wán sani baka trawan e hari den prakseri go na tra sani toemoesi gaw. Dati no boen bika, foe di den e mankeri ondrofeni, a sabi di den wani sabi ala sani foeroetron e tjari den ini bigi problema, e tjari srefi den nanga trawan ini kefar. Disi troe so srefi foe njofi pikin na jejefasi.

11. (a) San Paulus ben abi na prakseri di a ben e gebroiki den wortoe „ibri winti foe leri”? (b) Nanga sortoe ’winti’ wi abi foe doe ini a ten disi?

11 Ma san Paulus ben abi ini prakseri di a ben taki dati njofi pikin na jejefasi e tjari go-kon nanga „ibri winti foe leri”? Djaso, den vertaal „winti” foe a Griki wortoe a’ne·mos, foe san The International Critical Commentary e taki dati so leki fa a sori „den teki en foe di a e fiti na a prakseri taki a man kenki”. Disi e kon moi na fesi ini den wortoe foe Paulus di e kon now: „nanga jepi foe triki”. A wortoe „triki” ini a fosi tongo morofoeroe wani taki „foe dobbel” noso „dadoe”, dati na wan prei foe teki tjans. A penti de taki doronomo wi e toeka nanga njoen idea nanga wroko di kande e sori taki den no e doe wi ogri, di e kori wi foe doe den èn di e sori boen srefi foe proeberi den. Den wortoe foe Paulus na a fosi presi e fiti sani di abi foe doe nanga wi bribi — organisâsi foe tjari wanfasi na mindri kerki, sociaal nanga politiek afersi, nanga den sortoe sani dati. (Teki gersi 1 Johanes 4:1.) Ma a gronprakseri e tan troe, so srefi ini a tori foe den grontapoe sani nanga modo, baka san sma e lon na den baka foe wan pisiten èn di e kenki doronomo — den fasi fa sma e weri krosi, e prisiri, den sani di den e njan, gwenti di den abi foe na gesontoe foe den noso gymnastiek di den e doe èn den sortoe sani dati. Foe di a e mankeri ondrofeni èn wan boen loekoe tapoe sani, meki den sortoe sani disi kan hari a prakseri foe a njofi pikin na jejefasi go na tra sani toemoesi gaw, èn dati kan hori en na baka foe go na fesi na jejefasi èn doe den moro prenspari kresten plekti foe en. — Mateus 6:22-25.

12. Fa pikin-nengre de tra fasi leki bigi sma ini a tori foe frantiwortoe?

12 Wan tra eigifasi foe pikin-nengre na a doronomo fanowdoe di den abi foe kisi jepi nanga sorgoe. Den no sabi noso no e broko ede nanga frantiwortoe; den pikin-nengre jari na a ten ini libi te pikinmoro ala sani de soso prisiri nanga prei. A de neleki fa Paulus ben taki: den ’e taki leki wan njofi pikin, e denki leki wan njofi pikin, e taki-go-taki-kon leki wan njofi pikin’. Den no e si en tra fasi leki tra sma sa sorgoe foe den. A srefi sani wi kan taki foe a njofi pikin na jejefasi. Te wan sma di de njoen ini bribi e hori en fosi bijbellezing ofoe e bigin foe na fosi tron ini velddienst, a papa nanga mama foe en na jejefasi e prisiri toemoesi foe doe ala sani foe jepi en. Ma san e pasa efoe a njoen sma disi e tan bow na tapoe a jepi dati èn e sori dati a no man teki a frantiwortoe foe sorgoe ensrefi? A de krin taki dati ben sa sori taki a no man gebroiki san a leri gi ensrefi.

13. Foe san ede ibri sma moesoe leri foe tjari den eigi lai?

13 Prakseri ini a tori disi a warskow di Paulus ben gi taki, ala di wi moesoe „go doro foe tjari den hebi foe makandra”, tokoe „ibri sma sa tjari en eigi lai” (Galasiasma 6:2, 5). A no de foe taki, dati a e teki ten nanga moeiti foe wan sma leri foe tjari den kresten frantiwortoe foe en èn a ben sa kan wani taki a ben moesoe òfer sani tapoe son kontren. Ma a ben sa de wan bigi fowtoe, foe wan sma gi ensrefi pasi foe moksi ensrefi sote nanga den prisiri foe a libi, efoe a de ontspanning, go koiri, a bai foe den moro njoen sani di sma meki noso srefi a feti baka grontapoe wroko di no de fanowdoe, so taki a sma dati e tanapoe e loekoe nomo, foe taki en so, sondro foe wani abi wan moro bigi prati ini a wroko foe meki disipel noso foe meki moeiti foe go-na-fesi na jejefasi èn kisi jeje frantiwortoe. „Tron doeman foe a wortoe, èn no soso jereman, e kori oensrefi nanga kroektoe denki”, a disipel Jakobus ben gi na deki-ati. — Jakobus 1:22; 1 Korentesma 16:13.

14. Foe san ede wi no moesoe firi satisfaksi foe sori den eigifasi foe wan njofi pikin na jejefasi?

14 Ija, joe kan si esi-esi foeroe eigifasi di e meki wan pikin-nengre de tra fasi leki wan bigi sma. Ma, neleki fa Paulus e taki en, a moro prenspari sani de taki wi moesoe poeroe den eigifasi foe wan njofi pikin safrisafri èn wi moesoe gro (1 Korentesma 13:11; 14:20). Noso, wi kan tan na baka na jejefasi. Ma fa wan sma kan go na fesi? San de ini a tori foe tan gro foe kon lepi na jejefasi?

Fa go-na-fesi e kon foe si

15. San na den fosi stap ini a gro di wan sma e gro?

15 We, fa sani e gro? „Ibriwan sma e bigin libi leki wan wán enkri cel”, na so The World Book Encyclopedia e froeklari. „A cel e teki sani èn e poti den abra ini bowston di a abi fanowdoe foe gro. Na so a wán enkri cel e gro na inisei. A cel disi kan kon moro foeroe èn prati ensrefi foe meki tra cel. A proces foe bow, foe kon moro foeroe èn foe prati ensrefi, na gro.” A penti tapoe san wi moesoe poti prakseri de taki gro e feni presi na inisei. Te wi e njan a joisti njanjan, a skin e gebroiki en èn e poti en foe wroko, gro de a bakapisi. Disi joe kan si krinkrin ini a kefal foe wan njoenjoen-pikin di de na bobi. So leki fa wi sabi, wan njoenjoen-pikin doronomo e dringi merki di meki na wan spesroetoe fasi èn di abi bogobogo fatoe nanga eiwit; den sani di de fanowdoe foe gro. A bakapisi? A gro di wan beibi e gro esi-esi ini en fosi jari, a no e doro noiti moro na iniwan tra jari ini en heri libi.

16. Sortoe gro joe e si ini moro foeroe njoen bijbel studenti, èn fa dati doe kon?

16 Foeroe sani di wi kan leri foe a gewoon fasi disi fa sani e gro, wi kan fiti na wi jeje go-na-fesi foe bigin te go miti lepifasi. Na a fosi presi, wan doronomo njan programa de prenspari. Denki baka foe a ten di foe a fositron joe ben bigin foe studeri bijbel. Efoe joe de leki foeroe tra sma, dan kande joe no ben sabi noti foe Gado Wortoe. Ma ibri wiki joe ben sreka den les foe joe èn ben abi joe bijbelstudie, èn ini wan sjatoe pisiten joe ben kon froestan ala den gronleri foe den Boekoe. Dati, joe moesoe erken, ben de wan gro di ben de krin foe si, èn alamala leki wan bakapisi foe di joe ben e njan doronomo foe Gado Wortoe!

17. Foe san ede wan doronomo jeje njan programa de prenspari srefisrefi?

17 Ma fa a de now nanga wi? Joe e abi te now ete wan doronomo programa foe njan? Noiti wan sma moesoe denki taki soso bika a dopoe, a no de fanowdoe moro foe abi wan doronomo studie èn foe teki jeje njanjan na wan ordroe fasi di kan bow en. Ala di Timoteus ben de wan lepi kresten opziener, Paulus ben gi en a rai: „Denki dipi foe den sani disi, prakseri foe disi dorodoro, so taki ala sma kan si a go-na-fesi foe joe” (1 Timoteus 4:15). Omoro iniwan foe wi moesoe doe dati! Efoe joe abi belangstelling taki a jeje go-na-fesi foe joe de foe si, dan den moeiti disi prenspari troetroe.

18. Fa wan sma en go-na-fesi na jejefasi de foe si?

18 Foe meki a go-na-fesi foe wan sma de foe si, no wani taki foe a doe spesroetoe moeiti foe sori san a sabi noso foe a proeberi foe doe sani foe naki sma ati. Jesus ben taki: „Oenoe na a leti foe grontapoe. Wan foto di bow tapoe wan bergi, no kan kibri” èn „foe san na ati foeroe foe dati a mofo e taki” (Mateus 5:14; 12:34). Te wi ati nanga jeje foeroe nanga den boen sani foe Gado Wortoe, wi no kan doe tra fasi leki foe sori disi ini san wi e doe èn san wi e taki.

19. Sortoe fasti bosroiti wi moesoe abi ini a tori foe wi jeje go-na-fesi, èn nanga sortoe bakapisi ini prakseri?

19 Tokoe, na aksi de: Joe e studeri bijbel doronomo èn e fisiti kresten konmakandra foe teki den leri di de njanjan foe a gro di joe e gro na inisei na jejefasi? No abi satisfaksi nanga joesrefi foe de wan sma di e loekoe nomo sondro foe doe wan sani te a abi foe doe nanga gro na jejefasi. Doe positief stap foe de seiker taki joe e meki dorodoro gebroiki foe a bogobogo jeje njanjan di Jehovah sreka gi wi. Efoe joe na wán sma di ’en lostoe de ini a wet foe Jehovah èn joe e leisi nanga safoe sten ini en wet, dei nanga neti’, dan wi kan taki foe joe toe: „A sa kon de seiker leki wan bon di prani na libasei, di e gi en eigi froktoe efoe a joisti ten de gi dati èn di den wiwiri foe en no e flaw èn ala san a e doe sa waka boen” (Psalm 1:2, 3). Ma, san joe kan doe foe de seiker taki joe sa tan go na fesi na jejefasi? Wi sa taki foe disi ini a tra artikel.

Joe kan piki?

◻ Foe san ede a de now a ten foe loekoe wi jeje go na fesi?

◻ Fa gro na jejefasi abi foe doe nanga wi lostoe foe njan na jejefasi?

◻ San „ibri winti foe leri” wani taki?

◻ Foe san ede ibriwan sma moesoe tjari en eigi lai?

◻ Fa wi kan go na fesi na jejefasi?

[Prenki na tapoe bladzijde 10]

Joe e teki ten foe leisi poeblikâsi di gron tapoe bijbel?

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma