Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w93 1/2 blz. 20-25
  • „Meki a trowlibi de krin na mindri ala sma”

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • „Meki a trowlibi de krin na mindri ala sma”
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Wan situwâsi di e kenki
  • A e wroko tapoe a kresten gemeente
  • A hari den èn kori den
  • A sroto foe man kakafoetoe
  • Tesi di de gi ala sma
  • Yu kan abi wan bun trowlibi na ini a ten disi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2005
  • Gi Yehovah na okasi fu kibri yu trowlibi èn fu meki en kon moro tranga
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2015
  • ’Un musu si a trowlibi leki wan lespeki sani’
    Meki Gado tan lobi yu
  • Efoe a trowlibi de foe broko
    A sroto gi wan kolokoe osofamiri
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
w93 1/2 blz. 20-25

„Meki a trowlibi de krin na mindri ala sma”

„Meki a trowlibi de krin na mindri ala sma, èn a trowbedi sondro flaka.” — HEBREWSMA 13:4.

1. San foeroe sma leri foe trowlibi di abi boen bakapisi?

MILJOENMILJOEN sma, srefi ini a jarihondro disi pe trow e broko makriki, e njanboen foe trowlibi di e tan. Den feni wan fasi foe meki sani waka boen, ala di difrenti de ini a sma di den de èn ini background. Den sortoe trowlibi disi de foe feni na mindri Jehovah Kotoigi. Ini moro foeroe kefal den trowpaar disi sa agri taki den ben ondrofeni boen ten nanga takroe ten, san ben meki srefi taki den ben e abi sani foe kragi foe makandra. Ma, den leri srefi foe froedrage pikin problema ini a trowlibi, èn den e tan tjari a sipi foe a trowlibi go na a joisti sei. San na wan toe foe den sani di ben meki den man foe tan go doro? — Kolosesma 3:13.

2. (a) San na wan toe positief sani (sani di e wroko boen) di e horibaka gi wan trowlibi? (b) San na wan toe negatief sani (sani di no e wroko boen) di kan swaki wan trowlibi? (Loekoe boksoe tapoe bladzijde 22.)

2 Kommentaar foe moro leki 10 sma, di ben abi wan kolokoe èn langa trowlibi e tjari foeroe kon a krin. Wan trowmasra di ben trow 16 jari kaba ben taki: „Ibri leisi te wan problema ben opo kon wi ben doe moeiti foe troe foe kan arki na makandra foe arki fa a trawan e si sani.” Disi e tjari wan foe den sani di e hori a trowlibi na wan kon na krin — wan opo, fri komunikâsi. Wan trowoema di trow 31 jari, ben taki: „Hori makandra anoe èn meki grap foe kan hori a lobi na mindri wi ala ten ben e kon na a fosi presi.” Èn dati na wan sani di moesoe de toe na ini a komunikâsi. Wan tra trowpaar, di trow pikinmoro 40 jari, e sori go na a prenspari fasi foe tan hori a fasi foe e meki spotoe, noso foe man lafoe densrefi èn makandra. Den ben taki toe taki a e jepi foe man foe si den boen èn den ogri sani foe makandra èn tokoe man foe tan sori loyaal lobi. A trowmasra e tjari kon na fesi taki joe moesoe wani foe erken joe fowtoe èn dan aksi pardon. Pe sma no e loekoe sani so fini, a trowlibi sa beni foe fiti ensrefi na presi foe a broko. — Filipisma 2:1-4; 4:5, Kingdom Interlinear.

Wan situwâsi di e kenki

3, 4. Sortoe kenki feni presi ini a fasi foe sma ini a tori foe getrowfasi ini a trowlibi? Joe kan gi eksempel?

3 Ini den lasti tin jari, na ala sei foe grontapoe, a fasi foe si sani ini a tori foe getrowfasi ini a trowlibi kenki. Son trow sma taki dati noti no fowtoe wan lobi afersi, wan njoen modo fasi foe moimoi a wortoe foe soetadoe, spesroetoe te na tra trowpatna sabi foe dati èn e agri nanga na afersi.

4 Wan kresten opziener ben gi kommentaar tapoe a situwâsi disi: „A grontapoe, te joe loekoe en boen, poti ala serjoesoe moeiti di sma e meki, foe sma libi ini akroederi nanga krin lin, na wan sei. Wan soifri fasi foe tjari ensrefi sma kon si now leki owroeten-modo.” Prenspari sma di de ini politiek, sport nanga show bisnis, na poebliki e pasa bijbel markitiki ini a tori foe krin fasi foe libi, èn den e tan handri den sortoe sma disi leki wan sma di abi barinen. Te joe loekoe en boen dan flaka no de na no wan fasi foe moreel fowtoe di sma e doe noso na toemoesi takroe seksdoe. Pikinmoro noiti krinfasi nanga soifri-retifasi ben kisi a warderi na mindri den so kari hei-libimakandra, foe goedoe sma. Dan, nanga na wortoe ’san a wan mag doe a trawan mag doe toe!’, a bigi groepoe sma e waka na baka na eksempel dati èn den e feni boen san Gado no e feni boen. A de leki fa Paulus ben taki foe dati: „Foe di den lasi ibri froestan foe krin libi, meki den ben gi densrefi abra na wan loesoefasi foe libi foe doe na wan gridifasi ala sortoe doti libi.” — Efeisesma 4:19; Odo 17:15; Romesma 1:24-28; 1 Korentesma 5:11.

5. (a) Fa Gado e si soetadoe? (b) San de toe na ini a fasi fa bijbel e gebroiki a wortoe „hoeroedoe”?

5 Gado en markitiki no kenki. Na en meine taki libi nanga makandra sondro a boen foe a trow na libi ini hoeroedoe. No de getrow ini a trowlibi dati de te now ete hoeroedoe.a Na apostel Paulus ben taki krin: „San! Joe no sabi taki onregtfardikiwan no sa kisi Gado Kownoekondre? No meki den kori oenoe. No hoeroeman, no afkodreiman, no soetadoeman, no man di den ben hori na den nanga a marki foe doe san de kontrari a natuur . . . no man di e didon na man sa kisi Gado Kownoekondre. Èn tokoe dati na san sonwan foe oenoe ben de. Ma oenoe den ben wasi kon krin, ma oenoe den ben meki kon santa, ma oenoe den ben froeklari kon regtfardiki ini a nen foe wi masra Jesus Krestes èn nanga a jeje foe wi Gado.” — 1 Korentesma 6:9-11.

6. Sortoe deki-ati wi kan feni ini den wortoe foe Paulus na 1 Korentesma 6:9-11?

6 Wan penti di e gi deki-ati èn di de ini a tekst dati, na den wortoe foe Paulus: „Tokoe dati na san sonwan foe oenoe ben de. Ma oenoe den ben wasi kon krin.” Ija, foeroe sma di ben lon ini a grontapoe en jajo „lagi peti foe sondoelibi”, ini a ten di pasa, kon kisi densrefi èn ben teki Jesus nanga na ofrandi foe en èn ben wasi kon krin. Den teki a sei foe plisi Gado foe di den e libi wan krinlibi èn leki wan bakapisi foe dati den de moro kolokoe. — 1 Petrus 4:3, 4.

7. Sortoe kontrari de na ini a froestan di sma abi foe „immoraliteit”?

7 Na a tra sei, a froeklari foe immoraliteit foe a njoen modo ten grontapoe de so swaki dati a no e fiti na a fasi fa Gado e si sani. Wan wortoe boekoe e froeklari „immoreel” leki „kontrari foe san de krinfasi”. A disiten „fasi fa sma e denki foe seks”, e gi pasi foe den abi seks bifo trow èn na dorosei foe a trow èn so srefi foe doe homoseks, di bijbel e marki leki immoraliteit. Ija, so leki fa a bijbel e si en, dan immoraliteit na wan pasa na wan sjenfasi foe a krin wet foe Gado. — Exodus 20:14, 17; 1 Korentesma 6:18.

A e wroko tapoe a kresten gemeente

8. Fa immoraliteit kan abi krakti na tapoe den sma ini a kresten gemeente?

8 Ini a ten disi immoraliteit de so foeroe taki a kan oefen druk tapoe den sma ini a kresten gemeente. A kan abi krakti na den tapoe nanga jepi foe den lagi TV programa, video, èn leisi boekoe nanga sososkin prenki, di panja na alasei. Ala di a wroko tapoe soso wan pikin nomroe foe kresten, tokoe wi moesoe erken taki moro foeroe kefal foe a sluit uit foe sma poeroe na mindri den memre foe Jehovah Kotoigi, foe di den ben tjari densrefi na wan fasi di no ben sori taki den abi berow èn di no fiti wan kresten, abi foe doe nanga wan ofoe tra fasi foe seks immoraliteit. A boen sei de, taki wan bigi pisi foe den disi di fadon komoto na bribi te foe kaba e si den fowtoe foe den, e bigin baka nanga wan krin fasi foe libi, èn baka wan pisiten den e teki den njoen baka ini a gemeente. — Teki gersi Lukas 15:11-32.

9. Fa Satan abi makti a tapoe den sma di no e waka nanga koni?

9 A no de foe degedege taki Satan e go lontoe leki wan krasi lew, di e soekoe foe swari den di no e waka nanga koni. Den triki di a meki, noso „den doti doe foe en” e fanga kresten, di no e waka nanga koni ala jari. A jeje, di no e mankeri noiti, foe a grontapoe foe en, na soekoe wini gi densrefi nomo, lobi doe takroe doe èn a foeroe nanga tranga lostoe gi seks. A e satisferi den lostoe foe skin. A e tapoe a dwengi di sma moesoe dwengi densrefi. — Efeisesma 2:1, 2; 6:11, 12, voetnoot; 1 Petrus 5:8.

10. Soema e kon na ondro tesi èn foe san ede?

10 Soema na ini a gemeente kan kon toeka nanga a tesi disi foe immoraliteit? Moro foeroe kresten, efoe den de owroeman ini wan foe den gemeente ini a kondre, opziener di e rèis, sma di de na Bethel, pionier di e preiki foeroe joeroe ibri moen, papa nanga mama di abi foeroe foe doe foe sorgoe gi wan osofamiri, noso jongoe sma e kon tanapoe na fesi a kwinsi foe den speri foe den. Tesi na skin fasi na wan sani di wi alamala e miti. Sani di e wiki a seks lostoe kan hari joe go abra te joe no e froewakti en srefisrefi. Dati meki Paulus ben kan skrifi: „Meki a sma di e denki taki a tanapoe loekoe boen taki a no fadon. No wan tesi ben kon na joe tapoe boiti di ala man [nanga oema] e miti. „A de wan sari sani, ma son kresten nanga frantiwortoe posisi fadon gi a trapoe foe immoraliteit. — 1 Korentesma 10:12, 13.

A hari den èn kori den

11-13. San na son situwâsi di tjari sma go na ini immoraliteit?

11 San na den tesi nanga situwâsi di ben meki taki son sma go na a don pasi foe soetadoe nanga hoeroedoe? Den tesi nanga situwâsi disi foeroe èn fromoe èn kan de so ini a wan kondre noso koeltoeroe èn trafasi ini a trawan. Ma, wantoe fondamenti situwâsi de di e opo ede kon ini foeroe kondre. Foe eksempel, raport ben meki taki son sma ben orga fesa pe sopi ben de foe kisi fri sondro skotoe. Trawan ben lobi pokoe, di e wroko tapoe sma firi, nanga dansi di e tjalensi sma. Ini son kontren foe Afrika, joe abi goedoe man — sma di no e bribi — di e libi nanga oema nanga soema den no trow; son oema ben kisi na tesi foe soekoe ekonomia seikerfasi, ini a situwâsi dati, foe libi nanga wan man, leki en oema, sondro foe trow, srefi efoe dati wani taki den e go libi wan immoreel libi. Na ini tra kontren trowmasra libi den famiri foe den foe go soekoe den deibrede ini den mijn noso na wan tra presi. Dan, a loyaalfasi nanga a getrowfasi foe den wortoe di den gi den trowpatna e kisi tesi na wan marki noso na fasi di den no ben sa ondrofeni na oso.

12 Ini den bigi kondre sonsma fadon ini a trapoe foe Satan foe di den ben de makandra nanga wan memre foe a tra seks èn, sondro foe wan di foe dri sma de drape — so leki te wan sma de doronomo en wawan ini a froetrow krosibei matifasi foe wan oto, nanga a sma di e leri en foe tjari oto.b Owroeman di e tjari herder fisiti moesoe loekoe boen toe foe den no de den wawan nanga wan sisa te den e gi en rai. Den takimakandra kan kon tron wan sani pe firi e kon tranga èn kan abi leki bakapisi taki ala toe kan kon na ini wan moeilek situwâsi. — Teki gersi Markus 6:7; Tori foe den Apostel 15:40.

13 A situwâsi di kari na fesi meki taki son kresten no ben tan na ai so boen moro èn ben go doe immoreel sani. Neleki fa a ben pasa ini a fosi jarihondro, den ben gi pasi foe den kisi tesi èn den ’eigi skin lostoe foe den hari den’, san meki den go doe sondoe. — Jakobus 1:14, 15; 1 Korentesma 5:1; Galasiasma 5:19-21.

14. Foe san ede soekoe wini gi joesrefi nomo na wan sani di de a gron ini tori foe soetadoe?

14 Te wi e go loekoe den uitsluiting boen dan dati e sori taki immoreel doe abi foe troe roetoe di de a srefi. Ini den kefal disi wan sortoe foe soekoe joe eigi wini nomo de ini a tori. Foe san ede wi e taki dati? Bikasi ini a kefal foe soetadoe, wan toe sma, noso moro, di no fowtoe e go kisi pen. A kan de a man noso a oema di trow leki fa wet e taki. Seiker a sa de den pikin, efoe den abi, bikasi efoe soetadoe abi broko trow leki bakapisi, dan den pikin, di e angri foe abi a seikerfasi foe wan osofamiri di de ini wanfasi, kan pina moro iniwan tra sma. Na sma di e doe soetadoe e prakseri na fosi presi en eigi prisiri nanga wini. Dati na soekoe wini gi joesrefi nomo. — Filipisma 2:1-4.

15. San ben kan de wan toe sani di ben tjari sma go doe soetadoe?

15 Moro foeroe soetadoe a no wan doe wantron di wan sma e doe wantronso foe di a swaki. Ini a trowlibi srefi sani ben bigin kon pikinso-pikinso moro takroe, sondro foe den sabi srefi. Kande komunikâsi kon tron wan gewoon sani noso a taki no abi nowan waarde. Kande den ben gi densrefi pikinso deki-ati. Ala toe sma ben mankeri foe taki fa den e warderi makandra. Kande a trowmasra noso a trowoema, foe wan pisi ten langa no ben e satisferi makandra na seks sei. Seiker te soetadoe e feni presi a de so toe taki a matifasi nanga Gado ben kon swaki. Den no e si Jehovah moro langa krinkrin leki wan libi Gado di de sabisabi foe ala oenoe prakseri nanga doe. A kan de srefi taki ini a froestan foe a soetadoeman, „Gado” de soso wan wortoe, wan frafra sani di de, di no de wan pisi foe na aladei libi. Dan a e kon moro makriki foe sondoe na Gado. — Psalm 51:3, 4; 1 Korentesma 7:3-5; Hebrewsma 4:13; 11:27.

A sroto foe man kakafoetoe

16. Fa wan kresten kan kakafoetoe gi a tesi foe no de getrow?

16 Efoe wan kresten man noso oema sa feni ensrefi tapoe a pasi foe no-getrowfasi, san na den sani di a moesoe go loekoe dan? Na a fosi presi, den moesoe poti prakseri na tapoe san kresten lobi wani taki, di abi wan steifi fondamenti tapoe bijbel gronprakseri. Noiti a moesoe de so taki skin lobi noso a lobi na mindri man nanga oema moesoe abi makti tapoe wi firi èn meki wi fadon go wantewante ini a soekoe foe wini gi wisrefi nomo, san sa tjari pen gi trawan. Na presi foe dati, sma moesoe loekoe a situwâsi na a fasi fa Jehovah e loekoe sani. Wi moesoe go loekoe en nanga a gemeente morofara ini prakseri èn a sjen di a takroe fasi foe tjari wisrefi sa tjari na a gemeente tapoe èn na Jehovah en nen tapoe (Psalm 101:3). Wi sa kibri wisrefi gi rampoe foe di wi e kisi a fasi foe Krestes na ini a tori èn handri akroederi dati. Hori na prakseri, Krestes en lobi, di no e soekoe wini gi ensrefi, no e fadon noiti. — Odo 6:32, 33; Mateus 22:37-40; 1 Korentesma 13:5, 8. 

17. Sortoe eksempel foe getrow fasi wi abi di e bow wi?

17 Wan sroto foe kakafoetoe na foe tranga wan sma en bribi nanga en prakseri foe a howpoe di de na en fesi. Disi wani taki hori na a fosi presi na prakseri den toemoesi moi eksempel foe soifri-retifasi di getrow man nanga oema foe owroeten, nanga Jesus srefi, libi na baka. Paulus ben skrifi: „So boen, dan, foe di wi abi so wan bigi wolkoe foe kotoigi lontoe wi, meki wi poeroe toe ibri hebi èn a sondoe di e kisi wi makriki, èn meki wi horidoro foe lon na streilon di den poti na wi fesi, ala di wi e loekoe boen ala ten na wi Prenspari Wrokoman èn a Sma di e meki bribi kon boen dorodoro, Jesus. Foe na prisiri ede di ben poti na en fesi meki a ben horidoro ondro wan pina-oedoe, broko ai gi sjen èn ben go sidon na a reti anoe foe a troon foe Gado. Ija, poti prakseri soifri na tapoe a sma di ben froedrage so wan genstaki foe sondari kontrari den eigi belang, so taki joe no kon weri èn broko saka ini joe eigi sili” (Hebrewsma 12:1-3). Na presi foe lon komoto libi a sipi foe a trowlibi, na sma di koni sa go prakseri fasi foe meki ibri sani di pori, foe a trowlibi, kon boen baka, na so fasi a e tan farawe foe a trapoe foe fadon go ini wan doe foe no getrow fasi èn fasi di e meki wi no de foe froetrow. — Job 24:15.

18. (a) Foe san ede a taki, dati „a broko foe wan sma wortoe” a no toemoesi krakti wortoe foe taki foe soetadoe? (b) Fa Gado e si a pai di sma moesoe pai den pramisi?

18 A „broko foe en wortoe”, san wani taki no hori en wortoe, na wan toemoesi krakti wortoe foe taki san na immoraliteit? No hori en wortoe wani taki broko a bribi noso froetrow di a tra sma abi ini en. Foetroe a trow pramisi abi na ini toe froetrow nanga wan pramisi foe lobi nanga boboi, awansi sortoe problema, ini boen ten nanga ogri ten. A wani taki toe wan sani di foeroe sma e si leki wan fositen sani di no boen moro foe a ten di wi e libi na ini — a djaranti di wan sma gi foe a wortoe en — di ben taki ini a trow-pramisi. A broko foe a froetrow dati wani taki foe doe wan sani di no de getrow kontrari a trowpatna. A fasi fa Gado e si wan pramisi skrifi krin na ini Bijbel: „Ibritron te joe e doe wan pramisi na Gado, no draidrai foe pai dati, bikasi prisiri no de ini den di de sondro froestan. San joe e pramisi serjoesoe, pai dati.” — Preikiman 5:4.

19. Foe san ede Satan e prisiri te wan Kotoigi fadon?

19 No meki no wan degedege de foe disi. Neleki fa bigi prisiri de na ini hemel foe a kibri di wan sondari kisi, na so bigi prisiri de na grontapoe na mindri den legre foe Satan di joe kan si nanga ai èn den di no de foe si nanga ai, te wan foe Jehovah Kotoigi e misi foe hori doro na en soifri-retifasi. — Lukas 15:7; Openbaring 12:12.

Tesi di de gi ala sma

20. Fa wi kan kakafoetoe gi tesi? (2 Petrus 2:9, 10)

20 A de so taki ini son kefal joe no man kibri joesrefi gi hoeroedoe? A skin nanga Satan de so tranga taki kresten no man foe kakafoetoe èn hori den soifri-retifasi? Paulus e gi deki-ati nanga den wortoe disi: „Gado de getrow, èn a no sa gi pasi dati joe kisi tesi pasa na sani di joe kan tjari, ma nanga a tesi a sa sorgoe toe foe wan pasi foe komoto so taki joe man froedrage en.” Ini a grontapoe foe a ten disi joe no man kibri joesrefi krinkrin gi tesi, ma efoe wi drai go na Jehovah ini begi, seiker wi kan froedrage èn pasa ibri tesi. — 1 Korentesma 10:13.

21. Sortoe aksi sa kisi piki ini a tra studie foe wi?

21 San Gado e gi wi foe jepi wi foe froedrage tesi èn kon na doro leki winiman? San ibriwan foe wi abi fanowdoe foe kan kibri a trowlibi foe wi, den famiri foe wi, so boen leki a boen nen di Jehovah nanga a gemeente abi? A tra artikel foe wi sa taki foe den aksi dati.

[Foetoewortoe]

a „’Hoeroedoe’ te wi go loekoe en moro bradi, èn so leki fa a gebroiki ini Mateus 5:32 nanga 19:9, e sori krin o fara a seks libi, di de kontrari wet noso di no fiti, èn di de dorosei foe a trowlibi, bradi go. Porneia [a Griki wortoe di gebroiki ini den tekst disi] san abi na ini toe a kefarlek fisti gebroiki foe den sjenpresi foe awansi fa a no fa wan sma (efoe a de na wan natuurlek noso wan lagi fasi); so srefi, wan tra patna moesoe de ini a hoeroedoe — wan man noso oema, noso wan meti de fanowdoe.” (A Waktitoren foe 15 maart 1983, bladzijde 30, Ingrisitongo.) Soetadoe: „Friwani seks hoeroedoe na mindri sma di trow èn wan tra patna leki a wan di a wet poti leki trowmasra noso trowoema.” — The American Heritage Dictionary of the English Language.

b A kan de so taki joisti okasi ben sa de, te wan brada ben sa sorgoe foe tjari wan sisa nanga oto, èn den sortoe situwâsi disi sma no moesoe si leki wan fowtoe sani.

Joe kan memre disi?

◻ San na wan toe sani di e jepi foe gi tranga na wan trowlibi?

◻ Fa grontapoe e si moraliteit (wan krin fasi foe libi)?

◻ San na wan toe tesi nanga situwâsi di kan tjari wi go ini immoraliteit?

◻ San na a moro prenspari sroto foe kakafoetoe gi sondoe?

◻ Fa Gado e jepi wi ini ten foe tesi?

[Faki na tapoe bladzijde 22]

ALADEI SANI DI DE INI WAN TROWLIBI DI E TAN

◻ Hori tranga na bijbel gronprakseri

◻ Ala toe patna abi wan tranga matifasi nanga Jehovah

◻ Trowmasra e respeki na oema foe en, den firi foe na oema nanga a fasi fa na oema foe e si sani

◻ Na abi foe boen komunikâsi ala dei.

◻ Soekoe foe plisi makandra

◻ Wan pikin spotoe moesoe man meki; joe moesoe man lafoe joesrefi

◻ Gi leti na wan fri fasi te joe sondoe; gi sma pardon na wan fri fasi

◻ Tan freiri go doro

◻ De wán na ini a leri èn a gi foe strafoe na den pikin

◻ Go makandra na ini begi na Jehovah doronomo

NEGATIEF SANI DI E NJAN A TROWLIBI NA ONDRO

◻ Soekoe wini gi joesrefi nomo nanga tranga-edefasi

◻ A mankeri foe doe sani makandra

◻ No abi boen komunikâsi

◻ A no de di wan boen takimakandra no de na mindri den trowpatma

◻ Difrenti ini markitiki foe handri nanga pikin èn/noso kweki-pikin

◻ No man sorgoe boen foe moni-afersi.

◻ Trowmasra e wroko te lati noso a no e ke foe a famiri foe tra wroko ede

◻ A no e broko ede nanga a jeje fanowdoe foe a famiri

[Prenki na tapoe bladzijde 23]

A hori di sma e hori a trowlibi fatsoenlek e tjari kolokoe di e tan.

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma