Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w95 1/6 blz. 3-6
  • A pramisi foe wan grontapoe sondro kroeka

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • A pramisi foe wan grontapoe sondro kroeka
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1995
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Kroeka abi foe doe nanga joe
  • San bijbel e taigi wi
  • Sma kan kenki
  • A pramisi foe Jehovah
  • Fu San Ede So Furu Krukafasi De?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2000
  • Kakafutu gi Krukafasi Nanga Yepi fu a Feti-owru fu a Yeye
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2000
  • Kruktudu de na ala sei trutru?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2012
  • Gado Kownukondre—Wan tirimakti di no kruka
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2015
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1995
w95 1/6 blz. 3-6

A pramisi foe wan grontapoe sondro kroeka

KROEKA na wan sani di doro na ibri presi foe a libimakandra. A gersi leki sma no man tapoe a kroeka moro, awinsi a de na lanti, sabidensi, relisi, noso bisnis.

Na a wan kondre baka a trawan, den sari njoensoe foe bigi kroeka di sma e doe èn di e gi sjen, de foe jere na radio noso telefisi noso a de foe leisi na ini koranti. Foeroe sma di ben pramisi foe dini den belang foe a pipel, ben kon dini den eigi belang, foe di den ben e teki tjoekoe. Den ogri di heihei sma e doe, e gro na ala presi. Moro nanga moro sma di abi wan boen posisi noso di goedoe na ini a libimakandra, no abi pardon na ini a doe di den e doe serjoesoe ogri di no de akroederi boen gwenti nanga wet, di abi foe doe nanga a wroko di den e doe na ini na aladei libi foe den.

Sma e broko den ede moro nanga moro nanga san wan koranti foe Europa e kari „’bigi kroeka’ — den heihei man, den minister, nanga foeroetron toe, den edeman foe kondre, e aksi tjoekoe bifo den e meki sma bai sani gi a kondre noso bifo den feni wan bigi projekt boen”. Na wan kondre a ben kon na krin, taki „den kroeka sma di no man kon boen moro, no ben skreki nanga a toe jari di skowtoe ben ondrosoekoe sani èn pikinmoro ala dei ben tjari sma go sroto”, na so a tijdschrift foe Ingrisikondre The Economist e taki.

Foe di kroeka de so foeroe, dati meki nownowde foeroe sma e firi taki den no kan froetrow no wan sma. Den e firi a srefi fasi fa a bijbel skrifiman David ben firi, di a ben taki: „Den alamala drai baka gi en, den alamala pori; no wan no de di e doe boen, no wan.” — Psalm 14:3.

Fa joe e kakafoetoe gi a de di kroeka de so foeroe? Moro foeroe sma na ini a ten disi, no e doe noti moro leki foe doe neleki den no e si kroeka. Ma srefi efoe joe e doe neleki joe no e si kroeka, dan tokoe a sa meki joe sari. Fa?

Kroeka abi foe doe nanga joe

Bigi kroeka nanga pikinpikin kroeka e meki taki den sani di wi abi fanowdoe na ini wi aladei libi e kon moro diri, a e meki taki den sani di sma e meki no boen moro leki bifo, èn a e meki taki moro mendri wroko de èn taki sma e kisi moro mendri moni foe a wroko di den e doe. Foe eksempre, sma teri a waarde foe ogridoe soleki kroeka èn a bidrigi di sma e bidrigi trawan, èn den kon si taki a e kostoe, awinsi fa a no fa, tin tron moro foeroe leki san a e kostoe foe foefoeroe, èn foe broko go na ini wan presi èn foefoeroe drape te neti. The New Encyclopædia Britannica (1992) e froeklari taki „den kostoe foe ogridoe di abi foe doe nanga bigi bisnis noso bedrijf, e kostoe a Verenigde Staten foe Amerkankondre sowan 200.000.000.000 Amerkan dala na ini wan jari — èn dati de dri tron moro diri leki ogridoe di orga”. A boekoe e tjari kon na krin taki ala di sma no man si den bakapisi wantewante, tokoe „den ogridoe disi abi foeroe krakti na tapoe a veiligheid foe wrokoman, den sma di e bai sani, nanga a kontren pe sma e libi”.

Den bita froktoe foe kroeka e memre wi na den wortoe foe kownoe Solomo: „Mi foe mi sei ben drai foe loekoe ala den sani di sma e doe foe kwinsi tra sma na ondro a son, èn, loekoe! den watra-ai foe den wan di den ben kwinsi, ma den no ben feni sma di e trowstoe den; èn na a sei foe den wan di ben kwinsi den, makti ben de, so taki den no ben abi no wan trowstoeman.” — Preikiman 4:1.

Dan, wi moesoe gi wisrefi abra na kroeka? A de wan sani di wi no man wai pasi gi? Wan grontapoe sondro kroeka na soso wan dren? Kolokoe, a piki de nôno! Bijbel e leri wi, taki kroektoedoe èn na arki di sma no e arki wet, sa wai poeroe na pasi heri esi.

San bijbel e taigi wi

Bijbel e taigi wi taki kroeka ben bigin di wan makti engel ben opo ensrefi kontrari Gado èn ben meki den fosi libisma span anoe makandra nanga en kontrari Gado (Genesis 3:1-6). No wan boen sani ben kon foe a sondoe disi foe den. Na presi foe dati, bigin nanga a dei di Adam nanga Eva ben sondoe teige Jehovah Gado, den ben bigin njan pina foe den takroe bakapisi foe kroektoedoe. A skin foe den ben go na baka safrisafri, èn dati ben tjari den go na dede èn den no ben man wai pasi gi dati (Genesis 3:16-19). Foe sensi a ten dati, historia lai nanga eksempre foe sma di e gi tjoekoe, èn e bidrigi trawan. Tokoe, a gersi taki moro foeroe foe den ogri sma no e kisi a strafoe di den moesoe kisi.

Tra fasi leki den ogriman di e doe ogridoe, den basi nanga den politieksma di e doe kroeka, pikinmoro noiti no e go na strafoe-oso noso pikinmoro noiti den e pai baka den sani di den wini na wan fasi di no boen. Foe di na wan kibrifasi sma e gi tjoekoe, meki foeroetron a de moeilek foe poeroe kroeka kon na doro di doe nanga koni. Ma disi no wani taki dati wan grontapoe sondro kroeka na wan dren di no kan kon troe.

A kisi foe froeloesoe foe kroeka sa kon foe a Mekiman foe libisma, Jehovah Gado. Soso te Gado kon na ini a tori, dan a problema disi sa loesoe. Foe san ede? Foe di a feanti foe libisma di den no man si nanga den ai, Satan Didibri, e go doro foe kori a libisma famiri. Soleki fa wi e leisi na ini 1 Johanes 5:19, dan „a heri grontapoe e didon na ini a makti foe na ogriwan”. Sortoe tra sani ben sa kan froeklari a gro di kroeka e gro — foeroe foe dati sondro foe den sma kisi strafoe?

Awansi omeni moeiti libisma o doe, den no kan wini Satan nanga den ogri jeje foe en. Soso te Gado kon na ini a tori, dan dati kan gi a libisma famiri di e arki, a djaranti foe „a glori fri foe den pikin foe Gado” (Romesma 8:21). Jehovah e pramisi taki heri esi Satan sa tai, so taki a no kan kori libisma famiri moro (Openbaring 20:3). Teleki a ten dati doro, dan efoe wi wani foe libi na ini Gado en njoen grontapoe di fri foe kroeka, dan wi moesoe weigri foe teki a kroeka fasi foe a grontapoe disi.

Sma kan kenki

Na ini den dei foe Jesus Krestes, sma ben de di no ben gebroiki a makti foe den boen èn den ben kwinsi den sma na den sei. Foe eksempre, sma ben si den belastingman na ala sei leki sma di kroeka. Disi den belastingman ben doe, ala di a wet foe Gado ben taki krinkrin: „Joe no moesoe teki tjoekoe, bika tjoekoe e breni den sma di man si boen èn tjoekoe kan meki taki den regtfardiki man drai den wortoe foe den” (Exodus 23:8). Zakeus, wan edeman foe belasting, ben erken foe ensrefi, taki a ben foefoeroe sma nanga jepi foe a kragi di a ben kragi den na wan falsi fasi. Ma na presi taki Jesus ben bariwroko na ala presi taki sma moesoe kenki a fasi fa den e libi, A ben taki serjoesoe nanga ibriwan sma aparti foe abi berow èn libi den kroeka fasi foe den. Leki wan bakapisi foe dati, sma di ben abi a nen foe de kroeka belastingman soleki Mateus nanga Zakeus, ben tapoe nanga a libi di den ben libi fosi. — Mateus 4:17; 9:9-13; Lukas 19:1-10.

Na a srefi fasi, den sma di e doe sani di no boen na ini a ten disi, kan wai pasi gi san kroeka foe di den e weri „a njoen persoonlijkhèit di ben meki akroederi a wani foe Gado na ini troe regtfardikifasi nanga loyaliteit” (Efeisesma 4:24). Kande a no de wan makriki sani foe pai belasting sondro foe foefoeroe noso foe tapoe nanga trikiplan di no boen. Tokoe, den winimarki di sa kon, warti foe doe ala moeiti.

Den sma di no abi foe doe moro nanga a fasi foe a kroeka grontapoe disi èn di e broko den ede nanga a boen foe trawan, e njan boen foe vrede na ini den. Den no abi foe frede taki sma sa kisi den foe di den e doe kroeka sani. Na presi foe dati, den e njan boen foe wan boen konsensi. Den e waka baka a bijbel eksempre foe a profeiti Danièl. A bijbel verslag e froeteri taki den heihei man ben soekoe fowtoe na Danièl nomonomo. „Ma no wan fowtoe noso kroeka sani den no ben man feni, foe di a ben de wan sma di sma ben kan froetrow èn no wan enkri sani den ben kan feni na en, èn so srefi toe no wan enkri kroeka den ben kan feni na en.” — Danièl 6:4.

A pramisi foe Jehovah

Jehovah e pramisi taki „ala di wan sondoe sma kan doe san takroe wan hondro tron èn a kan go doro so langa leki a wani, tokoe mi e froestan toe taki a sa waka boen nanga den wan di e frede a troe Gado, bika den ben frede en. Ma a no sa waka boen srefisrefi nanga na ogriwan, èn so srefi toe a no sa man meki den dei foe en kon moro langa di de leki wan skaduw, bika a no e frede Gado”. — Preikiman 8:12, 13.

Fa a sa de wan froelekti te kroeka no sa meki onkolokoe kon moro! Fa a de wan blesi foe libi foe têgo na ini wan grontapoe sondro kroeka! Disi a no wan sani di no kan. Bijbel e taki foe a „howpoe foe têgo libi di Gado, di no kan lei, pramisi langa ten kaba”. (Titus 1:2) Efoe joe no wani si kroeka na ai èn efoe joe lobi retidoe, dan wan bigi tjans de taki joe sa si a kontroe foe Gado en pramisi foe wan grontapoe sondro kroeka.

[Prenki na tapoe bladzijde 4]

Na den tirimakti èn na den bisnis sma, kroeka de na ala sei

[Prenki na tapoe bladzijde 5]

Foeroetron, kroeka abi foe doe nanga a handri di sma e handri nanga lantiman

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma