Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w95 1/10 blz. 11-16
  • Papa nanga mama nanga pikin: Poti Gado na a fosi presi!

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Papa nanga mama nanga pikin: Poti Gado na a fosi presi!
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1995
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Wan kresten frantiwortoe
  • A moro prenspari frantiwortoe
  • Horibaka gi den
  • Papa nanga mama, san oenoe e poti na a fosi presi?
  • Pikin — Soema oenoe sa plisi?
  • Papa nanga mama, gi yu osofamiri san den abi fanowdu
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2005
  • Leri joe pikin foe sensi pikin-nengreten
    A sroto gi wan kolokoe osofamiri
  • Papa nanga mama—Kweki un pikin nanga lobi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2007
  • Kweki joe pikin foe lobi Jehovah
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1983
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1995
w95 1/10 blz. 11-16

Papa nanga mama nanga pikin: Poti Gado na a fosi presi!

„Frede a troe Gado èn ondrow den komando foe en.” — PREIKIMAN 12:13.

1. Sortoe frede, papa nanga mama nanga den pikin moesoe kweki, èn san a sa tjari kon gi den?

WAN profeititori di e taki foe Jesus Krestes, ben taki dati „prisiri [ben sa] de na en, na ini a frede foe Jehovah” (Jesaja 11:3). A frede foe en ben de spesroetoe wan dipi lespeki frede nanga lespeki gi Gado, wan frede foe no plisi Gado bikasi a ben lobi en. Papa nanga mama nanga pikin moesoe kweki so wan frede gi Gado leki di foe Krestes, di sa tjari prisiri kon gi den neleki fa a ben tjari prisiri kon gi Jesus. Den moesoe poti Gado na a fosi presi na ini den libi foe di den e gi jesi na den komando foe en. Soleki fa wan skrifiman foe bijbel ben taki, dan „disi na a heri froeplekti foe libisma”. — Preikiman 12:13.

2. San ben de a moro prenspari komando foe a Wet, èn na soema a ben gi spesroetoe?

2 A moro prenspari komando foe a Wet, namkoe taki wi moesoe ’lobi Jehovah nanga wi heri ati, sili, nanga krakti’, ben gi spesroetoe na papa nanga mama. Disi de foe si na den tra wortoe foe a Wet: „Joe moesoe poti [den wortoe disi foe lobi Jehovah] na ini a manpikin foe joe èn taki foe den te joe sidon ini joe oso èn te joe e waka na pasi èn te joe e go didon èn te joe e opo” (Deuteronomium 6:4-7; Markus 12:28-30). So boen, papa nanga mama ben kisi a komando foe poti Gado na a fosi presi, foe di densrefi lobi en èn leri den pikin foe den foe lobi en toe.

Wan kresten frantiwortoe

3. Fa Jesus ben sori o prenspari a de foe poti prakseri na tapoe pikin?

3 Jesus ben sori o prenspari a de foe poti prakseri na tapoe jongoe pikin srefi. Na wan okasi na a kaba foe Jesus en diniwroko na grontapoe, den sma ben bigin tjari den jongoe pikin foe den kon na en. Soleki fa a sori, dan den disipel ben denki taki Jesus ben abi toemoesi foeroe foe doe foe sma kon froeferi en, èn dati meki den disipel ben wani foe tapoe den sma. Ma Jesus ben froemane den disipel foe en, taki: „Meki den jongoe pikin kon na mi, èn no proeberi foe tapoe den.” Jesus „ben teki den pikin na ini en anoe” srefi, èn a ben sori na wan switi fasi o prenspari a de foe poti prakseri na tapoe jongoe pikin. — Lukas 18:15-17; Markus 10:13-16.

4. Soema ben kisi a komando foe „meki disipel foe sma foe ala nâsi”, èn san disi ben sa aksi foe den doe?

4 Jesus ben tjari kon na krin toe taki den bakaman foe en ben abi a frantiwortoe foe leri tra sma boiti nomo den eigi pikin foe den. Baka a dede nanga na opobaka foe Jesus, dan a „ben kon miti moro leki feifi hondro brada na wan ten” — so srefi wan toe papa nanga mama (1 Korentesma 15:6). Soleki fa a sori, dan disi ben feni presi na tapoe wan bergi na Galilea pe den 11 apostel foe en ben de makandra toe. Drape Jesus ben gi den alamala a tranga: „Go foe dati ede èn meki disipel foe sma foe ala nâsi, . . . èn leri den foe doe ala den sani di mi komanderi oenoe” (Mateus 28:16-20). No wan kresten abi a reti foe no poti prakseri na tapoe a komando disi! Foe papa nanga mama kan doe disi, a e aksi foe den taki den e sorgoe gi den pikin foe den èn so srefi foe teki prati na a preikiwroko nanga a wroko foe gi leri na poebliki.

5. (a) San e sori taki moro foeroe foe den apostel, noso alamala, ben trow èn ben abi pikin kande? (b) Sortoe rai den edeman foe osofamiri moesoe teki serjoesoe?

5 A prenspari foe si taki srefi den apostel ben moesoe abi den osofamiri frantiwortoe na ini balansi nanga a plekti foe preiki èn so srefi foe wèi na ipi foe Gado (Johanes 21:1-3, 15-17; Tori foe den Apostel 1:8). Disi de so bikasi moro foeroe foe den ben trow, noso den alamala ben trow. Foe dati ede na apostel Paulus ben kan froeklari: „Wi abi a makti foe tjari wan sisa leki wan wefi, neleki den tra apostel nanga den brada foe Masra nanga Sefas, a no so?” (1 Korentesma 9:5; Mateus 8:14) Kande son wan foe den apostel ben abi pikin toe. Den fositen historiaman, soleki Eusebius, e taki dati Petrus ben abi pikin. Ala fositen kresten papa nanga mama ben moesoe poti prakseri na a rai foe den Boekoe foe bijbel: „Foe troe, efoe wan sma no man sorgoe gi den sma foe en, èn spesroetoe gi den wan di de memre foe en osofamiri, dan nanga dati a drai en baka gi a bribi èn a moro takroe leki wan sma sondro bribi.” — 1 Timoteus 5:8.

A moro prenspari frantiwortoe

6. (a) Sortoe tjalensi kresten owroeman di abi wan osofamiri, abi? (b) San na a moro prenspari frantiwortoe foe wan owroeman?

6 Kresten owroeman di abi osofamiri na ini a ten disi, de na ini wan srefi sortoe situwâsi leki di foe den apostel. Den moesoe abi a frantiwortoe foe den foe sorgoe gi den sani di den osofamiri foe den abi fanowdoe na jejefasi èn na skinfasi, na ini balansi, nanga a plekti foe den foe preiki na poebliki èn foe wèi na ipi foe Gado. Sortoe wan foe den sani disi moesoe kon na a fosi presi? De Wachttoren foe 15 juni 1964 e taki: „[A papa en] fosi froeplekti de gi en osofamiri, èn te joe loekoe en boen, a no ben kan dini na wan joisti fasi efoe a no ben doe a froeplekti disi.”

7. Fa kresten papa e poti Gado na a fosi presi?

7 So boen, papa moesoe poti Gado na a fosi presi foe di den e poti prakseri na a komando ’foe kweki den pikin ini a tranga leri nanga makti rai foe Jehovah’ (Efeisesma 6:4). A frantiwortoe dati no kan gi na wan tra sma, ala di kande a papa abi wan toewijzing foe hori ai na tapoe den wroko na ini a kresten gemeente. Fa den papa disi kan sorgoe gi den frantiwortoe foe den — foe sorgoe gi den memre foe na osofamiri na skin sei, na jejefasi, nanga na emotioneel sei — èn na a srefi ten e teki fesi èn e hori ai na tapoe a gemeente?

Horibaka gi den

8. Fa a wefi foe wan owroeman kan jepi en?

8 A de krin taki owroeman di abi frantiwortoe foe sorgoe gi wan osofamiri kan kisi winimarki te trawan e horibaka gi den. A Wachttoren di den ben kari na tapoesei, ben taki dati wan kresten wefi kan horibaka gi a masra foe en. A Wachttoren ben taki: „A [wefi] kan meki en so makriki leki a kan gi en [a masra] foe a sreka ensrefi gi den difrenti toewijzing foe en èn a kan jepi foe kibri ten di warti foeroe gi en [masra] èn gi ensrefi, foe di a abi wan boen schema na oso, foe abi a njanjan klari biten, foe de srekasreka foe go na den gemeente konmakandra. . . . Na ondro a tiri foe en masra, a kresten wefi kan doe foeroe foe leri den pikin na a fasi fa den moesoe plisi Jehovah” (Odo 22:6). Ija, Gado ben meki a wefi foe de „wan jepi”, èn a sa de wan koni sani efoe a masra foe en e teki a jepi di en wefi e gi en (Genesis 2:18). A hori di a wefi e hori baka, kan jepi a masra foe doe den frantiwortoe foe en osofamiri èn foe a gemeente moro boen.

9. Soema na ini a gemeente foe Tesalonika ben kisi a deki-ati foe jepi tra memre foe a gemeente?

9 Ma den wefi foe kresten owroeman no de den wan enkriwan di kan doe sani di de wan jepi gi wan opziener di abi foe „wèi na ipi foe Gado” èn di moesoe sorgoe gi en eigi osofamiri (1 Petrus 5:2). Soema moro kan jepi en? Na apostel Paulus ben gi den brada na Tesalonika tranga foe abi lespeki gi den wan di „e tiri na tapoe” den. Ma ala di Paulus ben e go moro fara foe taigi den srefi brada disi — spesroetoe den wan di no ben tiri a gemeente — a ben skrifi: „Wi e froemane oenoe, brada, piri ai gi den wan di no e tjari densrefi na wan ordelijk fasi, taki na wan fasi di e trowstoe den sili di de depressief, horibaka gi den swakiwan, abi langa pasensi nanga ala sma.” — 1 Tesalonikasma 5:12-14.

10. San na a boen bakapisi gi a gemeente te ala den brada e gi jepi na wan lobi fasi?

10 O boen a de te den brada na ini wan gemeente abi a lobi di e boeweigi den foe trowstoe den wan di depressief, foe jepi den swakiwan, foe froemane den wan di no e tjari densrefi na wan ordelijk fasi, èn foe abi langa pasensi gi ala sma! Den brada na Tesalonika di no so langa ete ben teki waarheid foe bijbel èn di ben abi bigi banawtoe, ben gebroiki a rai foe Paulus foe doe dati (Tori foe den Apostel 17:1-9; 1 Tesalonikasma 1:6; 2:14; 5:11). Prakseri foe a boen bakapisi di a ben abi di den ben jepi na wan lobifasi foe tranga a heri gemeente èn foe meki wánfasi de na den mindri! Na so a de toe, te den brada na ini a ten disi e trowstoe, e jepi èn e froemane makandra, dan a e meki den frantiwortoe foe den owroeman leki herder moro makriki, di foeroe tron abi osofamiri foe sorgoe.

11. (a) Foe san ede a de reidelek foe taki dati den ben taki foe oemasma toe na ini a wortoe „brada”? (b) Sortoe jepi wan lepi kresten oemasma kan gi na moro jongoe oemasma na ini a ten disi?

11 Oemasma ben de toe na mindri den „brada” di na apostel Paulus ben taki nanga den? Ija, oemasma ben de toe foe di foeroe foe den ben tron sma di ben bribi (Tori foe den Apostel 17:1, 4; 1 Petrus 2:17; 5:9). Sortoe jepi den sortoe oema disi ben kan gi? We, jongoe oemasma ben de na ini den gemeente èn den ben abi a problema foe basi den „seks firi” foe den, noso den ben kon „sili di ben depressief” (1 Timoteus 5:11-13). Wan toe oemasma na ini a ten disi abi den srefi sortoe problema. A sani di den abi tranga fanowdoe kande na soso taki wan sma e arki na den problema foe den noso taki wan sma de di e firi gi den. Foeroe tron wan lepi kresten oema na a moro boen sma di kan gi a jepi disi. Foe eksempre, a kan taki makandra nanga wan tra oemasma foe persoonlijk problema, di wan kresten man no ben sa man doe na wan joisti fasi. Paulus ben poti krakti na tapoe a warti di a warti foe gi so wan jepi, di a ben skrifi: „Meki den oema di owroe na ini jari de . . . sma di e leri tra sma boen; foe jepi den jongoe oemasma foe kisi densrefi baka, foe lobi den masra foe den, foe lobi den pikin foe den, foe de gosontoe ini denki, foe de krin, foe wroko na oso, foe abi boen-ati, foe saka densrefi na den eigi masra foe den, so taki sma no kosi a wortoe foe Gado.” — Titus 2:3-5.

12. Na baka a tiri foe soema na ini a gemeente a de prenspari foe waka?

12 Sisa di abi sakafasi troetroe de wan blesi gi a gemeente te den e wroko makandra nanga a masra foe den èn nanga den owroeman! (1 Timoteus 2:11, 12; Hebrewsma 13:17) Owroeman di abi frantiwortoe na ini den osofamiri spesroetoe e kisi winimarki te ala sma e wroko makandra foe jepi makandra nanga wan jeje foe lobi èn te alamala e saka densrefi na ondro a tiri foe den herder di poti na wroko. — 1 Petrus 5:1, 2.

Papa nanga mama, san oenoe e poti na a fosi presi?

13. Fa foeroe papa no e sorgoe boen gi den osofamiri?

13 Foeroe jari pasa, wan pôpi man di e gi show ben taki: „Mi si fa man e drai bedrijf di abi hondrohondro man, èn den e doe dati heri boen; den sabi fa foe handri nanga ibri situwâsi, fa foe gi tranga leri èn fa foe pai wan sma na ini a bisnis. Ma a moro bigi bedrijf di den e drai na a osofamiri foe den, èn den no man doe en nanga boen bakapisi.” Foe san ede? A no de foe di den poti bisnis nanga tra afersi na a fosi presi èn den no e poti prakseri na tapoe a rai foe Gado? En Wortoe e taki: „Den wortoe disi di mi e komanderi joe tide . . . , joe moesoe poti den . . . na ini joe manpikin.” Èn disi den ben moesoe doe ala dei. Na wan frifasi papa nanga mama moesoe gi foeroe foe den ten — èn spesroetoe foe a lobi foe den èn foe a broko di den e broko den ede nanga den. — Deuteronomium 6:6-9.

14. (a) Fa papa nanga mama moesoe sorgoe gi den pikin foe den? (b) San a wani taki foe gi den pikin a joisti leri?

14 Bijbel e memre wi taki pikin de wan goedoe foe Jehovah (Psalm 127:3). Joe e sorgoe gi den pikin foe joe leki sani di de foe Gado, wan presenti di a gi joe leki frantiwortoe? A kan de so, taki a pikin foe joe sa handri efoe joe e teki en na ini joe anoe, èn e sori na so fasi taki joe e broko joe ede na wan lobi fasi nanga en èn taki a abi joe belangstelling (Markus 10:16). Ma foe ’leri wan pikin akroederi a pasi na en fesi’ e aksi moro leki foe brasa nanga bosi en nomo. Wan pikin abi tranga leri fanowdoe di a e kisi na wan lobi fasi, foe meki a pikin de srekasreka nanga a koni foe wai pasi gi den trapoe foe a libi. Wan papa noso mama e sori troetroe lobi te a ’e soekoe en pikin nanga tranga leri’. — Odo 13:1, 24; 22:6.

15. San e sori taki a de fanowdoe taki papa nanga mama e gi den pikin tranga leri?

15 A de di a de fanowdoe taki pikin moesoe kisi tranga leri foe papa nanga mama, de foe si na san wan oema di e gi rai foe skoro afersi ben taki foe den pikin di ben kon na en kantoro: „Den de foe sari, den de depressief, èn den de den wawan. Den e krei te den e taki fa a sani de troetroe. Foeroe foe den — moro foeroe leki san wan sma ben kan prakseri — proeberi foe kiri densrefi, no foe di den kolokoe srefisrefi; a de foe di den no de kolokoe srefisrefi, foe di den e firi taki sma no e broko den ede nanga den, èn foe di den abi stress, bikasi den de so jongoe èn den abi bigi frantiwortoe kaba di den no man tjari.” Na oema ben taki moro fara: „A de wan frede sani gi wan jongoe sma foe firi taki na en abi a frantiwortoe gi sani.” A troe taki pikin kan proeberi foe weigri foe teki tranga leri, ma a de troetroe so, taki den e warderi den tiri di e kon foe papa nanga mama nanga den skotoe di den e poti. Den breiti taki a papa nanga mama foe den e broko den ede nanga den foe di den e poti skotoe gi den. „A ben de wan bigi froelekti gi mi”, wan tini ben taki di en papa nanga mama ben poti skotoe gi en.

16. (a) San e pasa nanga wan toe pikin di kweki na ini kresten oso? (b) Foe san ede a broeja libi foe wan pikin no wani taki dati a leri di a papa nanga mama ben gi no ben boen?

16 Ma tokoe wan toe jongoewan di abi papa nanga mama di lobi den èn di e gi den boen leri, e weigri foe teki a tiri foe papa nanga mama èn den e libi wan broeja libi neleki a lasi manpikin na ini na agersitori foe Jesus (Lukas 15:11-16). Ma dati foe ensrefi, no wani taki dati papa nanga mama no ben tjari a frantiwortoe foe den foe kweki den pikin na wan joisti fasi, soleki fa Odo 22:6 e taki. Den wortoe foe ’kweki wan pikin akroederi a pasi na en fesi èn a no sa komoto foe en’ ben gi leki wan algemeen tiri. A de wan sari taki, neleki a lasi manpikin, wan toe pikin sa ’tegoe a gi di den moesoe gi jesi na wan papa noso mama’. — Odo 30:17.

17. Foe sortoe sani papa nanga mama foe den pikin di e libi wan broeja libi, kan kisi trowstoe?

17 Wan papa foe wan manpikin di e libi na wan broeja fasi ben kragi: „Mi proeberi doronomo foe doro en ati. Mi no sabi san foe doe moro, bika mi proeberi someni sani. Noti no jepi.” Wi e howpoe taki den sortoe pikin disi di e libi wan broeja libi, baka ten sa memre a rai di den kisi na wan lobifasi èn taki den sa drai baka neleki a lasi manpikin. Ma a e tan de so, taki son pikin e opo densrefi teige makti èn taki den e doe sani di no de akroederi boen gwenti nanga wet èn dati e hati a papa nanga mama foe den boen foeroe. Papa nanga mama kan teki trowstoe foe a tori taki srefi a moro bigi leriman di ben de na grontapoe ben kon si taki Judas Iskariòt, di ben de langa ten wan studenti foe en, ben tori en. Èn wi kan de seiker taki Jehovah srefi ben sari troetroe di foeroe foe den eigi jeje manpikin foe en ben weigri foe teki a rai foe en èn taki den ben opo densrefi teige En ala di Ensrefi no ben abi fowtoe na ini. — Lukas 22:47, 48; Openbaring 12:9.

Pikin — Soema oenoe sa plisi?

18. Fa den pikin kan sori taki den e poti Gado na a fosi presi?

18 Jehovah e gi den jongoewan tranga: „Gi jesi na oen papa nanga mama akroederi a Masra” (Efeisesma 6:1). Te jongoe pikin e doe disi dan den e poti Gado na a fosi presi. No doe don sani! „Ibri sma di don, no e lespeki a tranga leri foe en papa”, na so Gado Wortoe e taki. Èn den no moesoe denki na wan bigimemre fasi taki den no abi a tranga leri fanowdoe. A tori na taki „wan geslakti de di krin na ini den eigi ai, ma di no wasi krin foe den eigi doti sani” (Odo 15:5; 30:12, American Standard Version). So boen, poti prakseri na a tiri di e kon foe Gado — „arki”, „kibri en leki wan goedoe”, no frigiti”, „poti prakseri”, „doe”, èn „no gowe libi” den komando nanga a tranga leri foe papa nanga mama. — Odo 1:8; 2:1; 3:1; 4:1; 6:20.

19. (a) Sortoe tranga reide pikin abi foe gi jesi na Jehovah? (b) Fa den jongoewan kan sori taki den de Gado tangi?

19 Oenoe abi tranga reide foe gi jesi na Jehovah. A lobi oenoe, èn a gi den wet foe en, so srefi a wet gi den pikin, foe den gi jesi na den papa nanga mama, foe kibri oenoe èn foe jepi oenoe foe abi wan kolokoe libi (Jesaja 48:17). A gi en Manpikin toe foe a dede gi oenoe, so taki oenoe kan kisi froeloesoe foe sondoe nanga dede èn so taki oenoe kan abi têgo libi (Johanes 3:16). Oenoe de nanga tangi? Gado de na hemel e loekoe, e ondrosoekoe oen ati foe si efoe oenoe lobi en troetroe èn efoe joe e warderi den sani di a gi (Psalm 14:2). Satan e loekoe toe, èn a e spotoe Gado, e froeklari taki oenoe no sa anbegi En. Te oenoe e gi jesi na Gado dan oenoe e plisi Satan èn e meki Jehovah „firi sari” (Psalm 78:40, 41). Jehovah e aksi oenoe: „Sori taki joe koni, mi manpikin, èn prisiri mi ati [foe di joe e gi jesi na mi], so taki mi kan gi wan piki na a sma di e spotoe mi” (Odo 27:11). Ija, na aksi de: Soema joe sa plisi, Satan noso Jehovah?

20. Fa wan jongoe oema tan hori deki-ati foe dini Jehovah srefi te a frede?

20 A no makriki foe doe a wani foe Gado ala di wi e tanapoe na ondro a druk di Satan nanga en grontapoe e poti na wi tapoe. A kan de wan frede sani. Wan jongoe oema ben taki: „Foe frede de neleki joe e kowroe. Joe kan doe wan sani na en.” A ben froeklari: „Te joe e kowroe, dan joe e weri wan djakti. Efoe joe e kowroe ete, dan joe e weri ete wan djakti. Èn joe e tan weri wan sani moro, te leki a kowroe gowe èn joe no e kowroe moro. So boen, te joe e begi Jehovah te joe frede, de a srefi leki te joe e weri wan djakti te joe e kowroe. Efoe baka te mi begi wán leisi mi frede ete, dan mi e begi ete wan tron, èn ete wan tron, èn ete wan tron, te leki mi no frede moro. Èn a e jepi. A poeroe mi foe problema!”

21. Fa Jehovah sa horibaka gi wi efoe wi e poti en troetroe na a fosi presi na ini wi libi?

21 Efoe wi e proeberi troetroe foe poti Gado na a fosi presi na ini wi libi, dan Jehovah sa horibaka gi wi. A sa tranga wi, a sa gi wi jepi nanga den engel te a de fanowdoe, soleki fa a ben doe gi en Manpikin (Mateus 18:10; Lukas 22:43). Abi deki-ati, ala oen papa nanga mama nanga oen pikin. Abi a frede foe Krestes, èn a sa tjari prisiri kon gi joe (Jesaja 11:3). Ija, „frede a troe Gado èn ondrow den komando foe en, bika disi na a heri froeplekti foe libisma”. — Preikiman 12:13.

Joe kan gi a piki?

◻ Sortoe frantiwortoe den fositen bakaman foe Jesus ben moesoe hori na ini balansi?

◻ Sortoe frantiwortoe kresten papa nanga mama moesoe tjari?

◻ Sortoe jepi de foe kisi gi den kresten owroeman di abi osofamiri?

◻ Sortoe warti wroko den sisa kan doe na ini a gemeente?

◻ A de prenspari gi pikin foe poti prakseri na tapoe sortoe rai nanga tiri?

[Prenki na tapoe bladzijde 13]

Foeroe tron wan lepi kresten oema kan jepi wan jongoe oemasma nanga sani di de fanowdoe

[Prenki na tapoe bladzijde 15]

Sortoe trowstoe papa nanga mama foe pikin di e libi wan broeja libi, kan kisi foe den Boekoe foe bijbel?

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma