Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w96 1/12 blz. 9-13
  • Papa nanga mama, prisiri nanga den pikin foe joe

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Papa nanga mama, prisiri nanga den pikin foe joe
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1996
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Krakti di poti na tapoe den wortoe foe Jehovah
  • Gi leri foe sensi pikin-nengreten
  • Gi „watra” doronomo
  • Gi jongoe pikin kibri
  • Gi tranga leri na wan lobi-ati fasi
  • A pai di warti a moeiti
  • Leri joe pikin foe sensi pikin-nengreten
    A sroto gi wan kolokoe osofamiri
  • Papa nanga mama—Kweki un pikin nanga lobi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2007
  • Fa fu Bow wan Osofamiri Di Tranga na Yeye Fasi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2001
  • Wi pikin na gudu di warti srefisrefi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2005
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1996
w96 1/12 blz. 9-13

Papa nanga mama, prisiri nanga den pikin foe joe

„Joe papa nanga joe mama sa prisiri.” — ODO 23:25.

1. San sa meki taki papa nanga mama e prisiri nanga den pikin foe den?

FA A de wan toemoesi moi sani foe si wan jongoe bon e gro èn e tron wan bigi bon di moi èn di e gi skaduw — spesroetoe te joe ben prani en èn ben sorgoe gi en! So a de toe, taki papa nanga mama, di e sorgoe pikin di e gro kon tron lepi foetoeboi foe Gado, e prisiri troetroe nanga den, soleki fa na odo na ini bijbel e taki: „Sondro misi, a papa foe wan regtfardikiwan sa prisiri; a sma di e tron papa foe wan koniwan, sa prisiri so srefi nanga en. Joe papa nanga joe mama sa prisiri èn a sma di ben meki joe sa breiti.” — Odo 23:24, 25.

2, 3. (a) Fa papa nanga mama kan sorgoe taki sari nanga pen no e miti den? (b) San jongoe bon nanga pikin so srefi, abi fanowdoe so taki sma e prisiri nanga den?

2 Tokoe wan pikin no e kon de „regtfardiki” èn „koni” foe ensrefi. Foeroe moeiti moesoe doe foe meki taki jongoewan no e tron sma di e tjari „sari” nanga „pen” kon, neleki fa wroko de foe doe foe meki wan jongoe bon tron wan bigi bon (Odo 17:21, 25). Foe eksempre, krakatiki kan meki wan jongoe bon gro kon leti-opoe èn kon de tranga. A de toemoesi prenspari foe gi watra doronomo, èn a kan de fanowdoe foe jepi a jongoe bon meki a no kon siki. Te foe kaba, te taki e koti poeroe foe wan bon, dan dati sa jepi a bon foe kon moi.

3 A Wortoe foe Gado e sori taki pikin abi sani fanowdoe soleki a leri foe Gado, a nati di joe e nati den nanga a watra foe bijbel waarheid, a kibri di joe e kibri den gi moreel porifasi, èn a tranga leri di joe e gi den na wan lobi-ati fasi, foe koti den eigifasi poeroe di joe no wani. Papa spesroetoe e kisi tranga foe kweki den pikin foe den „na ini a tranga leri èn a serjoesoe froemane foe Jehovah”, so taki den kan gi den pikin den sani disi di de fanowdoe (Efeisesma 6:4). San disi wani taki?

Krakti di poti na tapoe den wortoe foe Jehovah

4. Sortoe frantiwortoe, papa nanga mama abi gi den pikin foe den, èn san de fanowdoe bifo den kan teki a frantiwortoe disi?

4 „A serjoesoe froemane foe Jehovah” wani taki foe seti wi denki so, taki a e kroederi nanga a wani foe Jehovah. Foe dati ede, papa nanga mama moesoe poti a fasi fa Jehovah e denki foe sani na ini a denki foe den jongoe pikin foe den. Èn den moesoe teki na eksempre foe Gado toe te den e gi tranga leri na wan sari-ati fasi, noso e gi leri foe poti sani reti (Psalm 103:10, 11; Odo 3:11, 12). Ma fosi papa nanga mama kan doe disi, dan densrefi moesoe teki den wortoe foe Jehovah na ini den, soleki fa Gado profeiti, Moses, ben froemane den Israèlsma foe owroeten: „Den wortoe disi foe [Jehovah] di mi e komanderi joe tide, moesoe sori foe de na tapoe joe ati.” — Deuteronomium 6:6.

5. O ten èn na sortoe fasi, papa nanga mama foe Israèl ben moesoe gi den pikin foe den leri, èn san a wani taki foe „stampoe wan sani go na ini” wan sma?

5 Te papa nanga mama e studeri bijbel doronomo, e prakseri dipi foe sani, èn e begi, dan dati e meki taki den man doe san Moses ben komanderi baka dati: „Joe moesoe stampoe [den wortoe foe Jehovah] go na ini a manpikin foe joe èn taki foe den te joe e sidon na ini joe oso èn te joe e waka na pasi èn te joe e go didon èn te joe e opo.” A Hebrew wortoe di den vertaal nanga „stampoe go na ini”, wani taki „foe taki ibritron baka”, „foe taki a srefi sani doronomo”, „foe poti en dipi èn krin na ini”. Loekoe fa Moses ben e poti krakti moro fara na tapoe a de di a de fanowdoe foe abi den wortoe foe Jehovah na wi fesi: „Joe moesoe tai den leki wan marki na tapoe joe anoe, èn den moesoe de leki wan banti na joe fesi-ede mindri den ai foe joe; èn joe moesoe skrifi den na tapoe den doropostoe foe joe oso èn na tapoe den portoe foe joe.” A de krin taki Jehovah e aksi foe papa nanga mama taki den moesoe teki notisi foe den pikin foe den na wan lobi-ati fasi, doronomo! — Deuteronomium 6:7-9.

6. San papa nanga mama ben moesoe stampoe go na ini den pikin foe den, èn nanga sortoe winimarki?

6 San na „den wortoe disi” foe Jehovah di papa nanga mama ben moesoe stampoe go na ini den pikin foe den? Didjonsro Moses ben taki ete wan leisi foe san sma e kari den Tin Komando, so srefi den komando foe no kiri, foe no doe soetadoe, foe no foefoeroe, foe no gi falsi froeklari, èn foe no abi bigi-ai. Den sortoe moreel markitiki disi, so srefi a komando foe „lobi Jehovah, joe Gado, nanga joe heri ati, nanga joe heri sili nanga ala joe krakti”, ben de san papa nanga mama foe Israèl ben moesoe stampoe go na ini den jongoewan foe den spesroetoe (Deuteronomium 5:6-21; 6:1-5). Joe no ben o agri taki disi na a sortoe leri di pikin abi fanowdoe na ini a ten disi?

7. (a) Nanga san den ben teki pikin gersi na ini bijbel (b) San wi sa go loekoe now?

7 Den ben taigi na a papa foe Israèl: „Joe wefi sa de leki wan droifibon di abi froktoe na ini den moro inisei pisi foe joe oso. Den manpikin foe joe sa de leki pransoen foe olijfbon na lontoe a tafra foe joe” (Psalm 128:3). Ma tokoe, te papa nanga mama wani prisiri nanga den „jongoe bon” foe den na presi taki den e sari, dan densrefi moesoe teki notisi foe den pikin foe den ibri dei (Odo 10:1; 13:24; 29:15, 17). Meki wi go loekoe fa papa nanga mama kan gi den pikin foe den leri, gi den watra na jejefasi, gi den kibri, èn tranga leri na wan lobi-ati fasi, na so wan fasi taki den e prisiri troetroe nanga den pikin.

Gi leri foe sensi pikin-nengreten

8. (a) Soema ben dini leki krakatiki foe gi Timoteus leri? (b) O ten a leri ben bigin, èn nanga sortoe bakapisi?

8 Loekoe Timoteus di ben kisi jepi, foe taki en so, foe toe krakatiki di ben soetoe dipi go na ini gron — en mama nanga en granmama. Foe di a papa foe Timoteus ben de wan Grikisma èn soleki fa a sori a no ben de wan bribisma, meki a ben de Timoteus djoe mama Eunice, nanga Eunice mama, Lois, di ben leri a boi ’foe sensi en pikin-nengreten na ini den santa boekoe’ (2 Timoteus 1:5; 3:15; Tori foe den Apostel 16:1). A faja di den ben abi foe leri Timoteus — srefi di a ben de wan beibi — den „wondroe wroko di [Jehovah] doe”, ben pai troetroe (Psalm 78:1, 3, 4). Timoteus ben tron wan zendeling na ini farawe kondre, kande di a ben de wan tini ete, èn a ben abi wan prenspari prati na a wroko foe tranga den fositen kresten gemeente. — Tori foe den Apostel 16:2-5; 1 Korentesma 4:17; Filipisma 2:19-23.

9. Fa jongoewan kan leri foe wai pasi gi den trapoe foe a lobi gi materia goedoe?

9 Papa nanga mama, sortoe krakatiki oenoe de foe gi leri? Foe eksempre, joe wani taki den pikin foe joe e kweki wan balansi fasi foe si materia sani? Dan joe moesoe gi a joisti eksempre foe di joe no e feti na baka den moro njoen sani noso tra sani di joe no abi fanowdoe troetroe. Efoe joe e bosroiti foe feti na baka materia goedoe, dan joe no moesoe froewondroe te den pikin foe joe e doe a srefi sani (Mateus 6:24; 1 Timoteus 6:9, 10). Ija, efoe den krakatiki foe gi leri no de leti-opoe, dan fa a jongoe bon kan gro kon leti-opoe?

10. A tiri foe soema papa nanga mama moesoe soekoe ala ten, èn sortoe fasi foe denki den moesoe abi?

10 Papa nanga mama di e prisiri nanga den pikin foe den, doronomo sa soekoe a jepi foe Gado foe gi den pikin leri, èn ala ten den sa hori na prakseri san na a moro boen sani na jejefasi gi den pikin foe den. Wan mama di abi fo pikin, ben froeteri: „Srefi fosi den pikin foe wi ben gebore, wi ben begi Jehovah doronomo foe jepi wi foe de boen papa nanga mama, foe meki en Wortoe tiri wi, èn foe gebroiki disi na ini wi libi.” A ben taki moro fara: „’Jehovah e kon na a fosi presi’ no ben de wortoe di wi ben taki nomo, ma a ben de a fasi fa wi ben libi.” — Kroetoebakra 13:8.

Gi „watra” doronomo

11. San jongoe bon nanga pikin so srefi abi fanowdoe foe kan gro?

11 Jongoe bon spesroetoe abi watra fanowdoe doronomo, soleki fa joe kan si na a fasi fa bon e gro boen te den de sei wan liba. (Teki gersi Openbaring 22:1, 2.) Beibi sa gro kon boen na jejefasi toe, efoe den e kisi a watra foe bijbel waarheid doronomo. Ma papa nanga mama moesoe hori a ten na prakseri di a pikin foe den kan poti en ede gi wan sani. Kande a ben o de moro boen foe abi moro sjatoe takimakandra foe gi leri, na presi foe hori wan toe langawan. No si den moro sjatoe takimakandra disi, leki wan sani di no wani taki foeroe. A ten di wan papa noso mama èn a pikin e gebroiki nanga makandra, de prenspari foe meki wan banti e kon na mindri den, wan krosibei matifasi di bijbel e gi deki-ati foe dati ibritron baka. — Deuteronomium 6:6-9; 11:18-21; Odo 22:6.

12. Sortoe waarde a abi foe begi nanga jongoe pikin?

12 Wan foe den takimakandra nanga den jongoe pikin kan de na a kaba foe a dei. Wan jongoe oema kan memre: „Ibri neti, mi papa nanga mama ben sidon na a tra sei foe a bedi foe wi èn ben arki fa wi e taki wi eigi begi.” Wan trawan ben taki foe a waarde di disi abi: „Dati ben meki mi kisi a gwenti foe begi Jehovah ibri neti fosi mi e go sribi.” Te pikin-nengre e jere ala dei fa a papa nanga mama foe den e taki foe Jehovah èn e begi en, dan a e tron wan troetroe sma gi den. Wan jonkoeman ben taki: „Mi ben kan tapoe mi ai foe begi Jehovah èn si wan troetroe sma di gersi wan granpapa. A papa nanga mama foe mi ben jepi mi foe si taki Jehovah abi wan prati na ala sani di wi e doe èn e taki.”

13. San den pisi ten foe gi leri doronomo wani taki?

13 Efoe papa nanga mama wani jepi jongoe pikin foe teki a watra foe bijbel waarheid na ini den, dan den kan poti foeroe praktis sani na ini den pisiten di den e gebroiki foe gi leri doronomo. A papa nanga mama foe toe pikin di no de tini ete ben taki: „Ala toe pikin ben bigin leri foe sidon tiri na ini a Kownoekondre zaal sensi di den ben abi wan toe wiki nomo.” Wan papa ben taki san na osofamiri foe en ben doe: „Wi ben skrifi ala den nen foe den bijbelboekoe na tapoe pikin karta èn wi alamala ben kisi beurt foe oefen foe seti den, poti den na den joisti presi. Ala ten, den pikin ben e froewakti disi nanga prisiri.” Foeroe osofamiri e gebroiki wan sjatoe pisi ten foe kisi leri, bifo noso baka te den njan. Wan papa ben taki: „A neti-njanjan ben de wan boen ten gi wi foe taki foe a deitekst foe bijbel.”

14. (a) Sortoe moi wroko na jejefasi joe ben sa kan prati nanga jongoe pikin? (b)Sortoe koni foe man leri pikin-nengre abi?

14 Jongoe pikin e prisiri toe foe arki den span bijbel tori na ini Mi boekoe nanga bijbel tori.a „Di den pikin ben jongoe ete,” wan trowpaar ben taki, „dan wi ben doe wan lès foe a Bijbel tori-boekoe, èn dan den pikin ben weri spesroetoe krosi èn plèi den ròl leki wan pikin drama. Den ben lobi disi, èn nofo tron den ben wani doe moro leki wán tori na ini a ten foe a studie.” No si a leri di a pikin foe joe man leri, leki wan pikin sani! Pikin foe fo jari hori heriheri kapitel foe a Bijbel tori-boekoe na ede èn den leri srefi foe leisi bijbel! Wan jongoewan kan memre taki di a ben abi so wan dri nanga afoe jari, dan ala leisi baka a no ben man taki „kroetoe bosroiti” boen, ma a papa foe en ben gi en deki-ati foe tan oefen foe taki disi boen.

15. Foe sortoe tori joe kan taki nanga pikin-nengre, èn sortoe boeweisi de taki den sortoe takimakandra dati abi waarde?

15 Joe kan gebroiki den takimakandra toe di joe e hori nanga den jongoe pikin foe joe foe sreka den foe prati a watra foe waarheid nanga tra sma, soleki te den e gi komentaar na den konmakandra (Hebrewsma 10:24, 25). „Te wi ben abi wi takimakandra foe oefen, dan mi ben moesoe gi komentaar nanga mi eigi wortoe”, wan jongoewan kan memre. „Mi no ben mag leisi nomo sondro taki mi ben froestan disi.” Boiti dati, pikin kan leri foe abi wan boen prati na a velddienst. Wan oema di wan papa nanga mama di e frede Gado ben kweki, ben e tjari kon na krin: „Noiti wi ben de sma di ben waka na wi papa nanga mama baka soso foe go nanga den foe doe den wroko. Wi ben sabi taki wi ben abi wan prati, srefi efoe a ben de soso foe klòp na tapoe wan doro èn libi wan traktaat na baka. Foe di wi ben sreka wisrefi boen na fesi gi ibri velddienst di hori na a kaba foe a wiki, meki wi ben sabi san wi ben o taki. Noiti wi ben wiki wan satra mamanten èn ben aksi efoe wi ben o go na ini a velddienst. Wi ben sabi taki wi ben o go.”

16. Foe san ede a de prenspari foe hori na osofamiri studie nanga den pikin foe joe doronomo?

16 Wi no kan taki nofo o prenspari a de foe gi den jongoe pikin a watra foe bijbel waarheid doronomo, san wani taki dati a de toemoesi prenspari foe hori wan osofamiri bijbelstudie ibri wiki. Wan papa di abi toe pikin e taki dati „wan prenspari sani di e tanteri pikin na te ibri leisi baka joe e kenki a ten di joe ben poti” (Efeisesma 6:4). A ben taki: „Mi wefi nanga mi ben teki wan dei èn wan joeroe èn ben hori na osofamiri studie getrow na a dei dati. A no ben teki langa fosi den pikin ben froewakti disi na a ten dati.” Ala a leri dati di e gi foe sensi pikin-nengreten de prenspari, soleki fa a troe sani disi e taki: ’Na fa joe e beni a jongoe taki, na so a bon e gro.’

17. San de prenspari neleki a gi di joe e gi pikin-nengre den waarheid foe bijbel?

17 A de prenspari foe gi jongoe pikin bijbel waarheid, ma na eksempre foe papa nanga mama de prenspari toe. Den pikin foe joe e si taki joe e studeri, e go doronomo na den konmakandra, e teki prati na ini a velddienst, ija, e prisiri foe doe a wani foe Jehovah? (Psalm 40:8) A de toemoesi prenspari taki den e si dati. A de moi foe si, taki wan oemapikin ben taki foe en mama, di ben pina foe a gens di en masra ben gens en èn di ben kweki siksi pikin foe tron getrow Kotoigi: „San ben naki wi ati moro ben de na eksempre foe mama srefi — san a ben doe ben abi moro boen bakapisi leki san a ben taki.”

Gi jongoe pikin kibri

18. (a) Fa papa nanga mama kan gi pikin a kibri di den abi fanowdoe? (b) Sortoe leri den pikin foe Israèl ben kisi ini a tori foe den presi foe den skin di meki foe kisi pikin?

18 Neleki fa jongoe bon moesoe kisi kibri nofo tron so taki den no kisi ogri siki, na so jongoe pikin moesoe kisi kibri na ini na ogri seti foe sani disi, so taki „godelowsoe sma” no kan kisi den (2 Timoteus 3:1-5, 13). Fa papa nanga mama kan gi a kibri disi? Te den e jepi den foe kisi a koni foe Gado! (Preikiman 7:12) Jehovah ben komanderi den Israèlsma — so srefi den „jongoe pikin” foe den — foe arki te den ben e leisi a Wet foe en, san ben wani taki dati den ben moesoe kon sabi san na wan joisti nanga wan takroe fasi fa wan sma kan tjari ensrefi na seks sei (Deuteronomium 31:12; Lefitikus 18:6-24). Wan lo leisi den e taki foe presi foe a skin di meki foe kisi pikin, so srefi a „koko” nanga a „sjen presi” (Lefitikus 15:1-3, 16; 21:20; 22:24; Numeri 25:8; Deuteronomium 23:10). Foe di a grontapoe foe a ten disi pori so, meki den jongoe pikin moesoe sabi a joisti nanga a kroektoe fasi foe gebroiki den presi dati foe a skin di de wan pisi foe den mekisani di Gado ben kari „heri boen”. — Genesis 1:31; 1 Korentesma 12:21-24.

19. San na a joisti leri di jongoe pikin moesoe kisi ini a tori foe den sjen presi foe den?

19 A moro betre te a papa nanga mama makandra, noso ibriwan sma di e kweki wan pikin, moesoe sori a pikin san na a sjen presi foe en. Den moesoe tjari kon na krin gi den taki tra sma no mag fasi den presi disi. Den sma di e trobi pikin foe abi seks nanga den, nofo tron e proeberi wan sani fosi foe si san wan pikin o doe, te wan sma e soekoe na wan triki fasi foe abi seks nanga en. Dati meki a pikin moesoe leri foe kakafoetoe gi dati na wan krakti fasi èn taki: „Mi o taigi sma san joe e doe!” Leri den jongoe pikin foe joe taki den moesoe froeteri ala ten efoe wan sma e proeberi foe fasi den na wan fasi di e meki den firi froefeiri, awansi sortoe sani a sma dati e taki foe tapoe skreki gi en.

Gi tranga leri na wan lobi-ati fasi

20. (a) Fa tranga leri de neleki a koti di sma e koti taki poeroe? (b) Sortoe krakti, tranga leri abi na ini a bigin, ma san na a bakapisi?

20 Jongoe pikin e kisi wini foe tranga leri di e gi na wan lobi-ati fasi, neleki fa wan bon e kisi wini te den e koti taki foe en poeroe (Odo 1:8, 9; 4:13; 13:1). Te joe e koti den taki poeroe di joe no wani, dan den tra taki e gro moro boen. So boen, efoe den pikin foe joe e poti prakseri spesroetoe na tapoe materia goedoe noso taki den lobi takroe kompe moro noso ontspanning di no boen, dan den takroe eigifasi disi de leki taki di moesoe koti poeroe. Efoe joe e poeroe den, dan joe sa jepi den pikin foe joe foe gro na jejefasi. Ini a bigin, so wan tranga leri no gersi wan prisiri sani kande, neleki fa wan bon kan seki te den e koti taki poeroe. Ma a boen bakapisi foe tranga leri na taki a pikin foe joe e gro baka na pe joe wani den gro go. — Hebrewsma 12:5-11.

21, 22. (a) San e sori taki a no de wan prisiri sani foe gi noso foe kisi tranga leri? (b) Foe san ede papa nanga mama moesoe gi tranga leri?

21 Sma de klariklari foe erken taki tranga leri no de wan prisiri sani foe gi en noso foe kisi en. „Mi manpikin ben de foeroe nanga wan jongoewan di den owroeman ben warskow mi taki a no ben de wan boen kompe gi en”, na so wan papa ben taki. „Mi ben moesoe doe wan sani na dati, moro esi leki san mi ben doe. Ala di a manpikin foe mi no ben kisi foe doe nanga serjoesoe ogri, tokoe a ben teki wan heri pisi ten foe man kenki en fasi foe denki.” A manpikin ben taki: „Di mi no ben abi a moro boen mati foe mi moro, dan mi ben sari troetroe.” Ma a ben taki toe: „Disi ben de wan boen bosroiti, foe di sjatoe baka dati den ben sluit en uit.”

22 „Den piri-ai foe tranga leri na a pasi foe libi”, a Wortoe foe Gado e taki. So boen, awansi o moeilek a kan de foe gi tranga leri, tokoe joe moesoe gi en na den pikin foe joe (Odo 6:23; 23:13; 29:17). Baka wan pisi ten, den sa de nanga tangi taki joe ben jepi den kisi wan joisti fasi foe denki. „Mi kan memre taki mi ben atibron srefisrefi nanga a papa nanga mama foe mi te mi ben kisi tranga leri”, wan jongoewan kan memre. „Now mi ben o atibron moro efoe a papa nanga mama foe mi no ben gi mi a tranga leri dati.”

A pai di warti a moeiti

23. Foe san ede ala a notisi di joe e teki foe den jongoewan na wan lobi-ati fasi, warti a moeiti?

23 Tweifri no de taki pikin di papa nanga mama, so srefi trawan, e prisiri nanga den, ben kon de so foe di ala dei, sma ben teki notisi foe den na wan lobi-ati fasi. Ma ala a moeiti joe e meki foe jepi den — awansi efoe den na troetroe pikin noso pikin na jejefasi — e pai, foe di a e gi prisiri. Na owroe apostel Johanes ben sori disi di a ben skrifi: „Mi abi no wan moro bigi reide foe de nanga tangi, leki den sani disi taki, mi e jere dati den pikin foe mi e tan waka na ini waarheid.” — 3 Johanes 4.

[Foetoewortoe]

a A Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc. tjari en kon na doro.

Joe e memre disi ete?

◻ San jongoe bon so srefi pikin-nengre abi fanowdoe foe tron wan sani di sma e prèise?

◻ Foe taki en leti, fa papa nanga mama kan de leki krakatiki di e gi boen leri?

◻ San kan doe toe te joe abi takimakandra nanga jongoe pikin foe gi den leri, èn sortoe sani den moesoe leri foe kakafoetoe gi?

◻ Fa tranga leri na wan boen sani gi wan pikin, neleki fa a boen gi wan bon foe koti taki poeroe?

[Sma di abi a reti foe a prenki na tapoe bladzijde 9]

Nanga a primisi foe Green Chimney’s Farm

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma