Wan boekoe di kon foe Gado
„Bika noiti profeititori ben kon de foe libisma ede, ma Gado ben meki libisma taki soleki fa santa jeje ben tjari den.” — 2 PETRUS 1:21.
1, 2. (a) Foe san ede son sma e tweifri efoe bijbel prenspari gi a libi foe a ten disi? (b) Sortoe dri boeweisi wi kan gebroiki foe sori taki bijbel kon foe Gado?
BIJBEL prenspari gi sma di e libi krosibei foe a di foe 21 jarihondro? Son sma no denki so. „No wan sma ben sa gi trawan deki-ati foe gebroiki wan scheikunde skoroboekoe foe 1924 gi wan scheikunde lès na ini a ten disi — wi kon sabi boen foeroe sani kaba foe scheikunde sensi a ten dati”, na so Dr. Eli S. Chesen ben skrifi, di a ben froeklari foe san ede a ben denki taki bijbel na wan boekoe di kon owroe. Te joe loekoe a tori frafra, dan a sani di a taki dja sori leki wan joisti sani. Tokoe libisma kon sabi foeroe foe sabidensi, a gosontoe na froestan sei, èn a fasi fa libisma e tjari densrefi. Foe dati ede son sma e aksi densrefi: ’Fa so wan fositen boekoe ben kan de sondro fowtoe na sabidensi sei? Fa a ben kan abi rai na ini di wi kan gebroiki boen gi a libi foe a ten disi?’
2 Bijbel srefi e gi a piki. Na ini 2 Petrus 1:21 a e froeteri wi taki „Gado ben meki [den bijbel profeiti] taki soleki fa santa jeje ben tjari den”. So boen, bijbel e sori taki a de wan boekoe di kon foe Gado. Ma fa wi kan meki tra sma bribi taki disi de so? Kon meki wi go loekoe dri boeweisi taki bijbel na a Wortoe foe Gado: (1) A e taki sani soifri tapoe a kontren foe sabidensi, (2) a abi gronprakseri na ini di de foe ala ten èn di wi kan gebroiki boen gi a libi foe a ten disi, èn (3) a abi spesroetoe profeititori na ini di kon troe, soleki fa den historia troetori e sori.
Wan boekoe di e kroederi nanga sabidensi
3. Foe san ede den sani di sma feni tapoe a kontren foe sabidensi, no tjari bijbel kon ini kefar?
3 Bijbel no de wan sabidensi skoroboekoe. Ma a de wan boekoe foe waarheid, èn waarheid na wan sani di kan kakafoetoe gi tesi di e kon nanga a pasa di ten e pasa gowe (Johanes 17:17). Den sani di sabidensi kon feni, no tjari bijbel kon ini kefar. Te bijbel e taki foe tori di abi foe doe nanga sabidensi, dan a no abi foe doe kwetikweti nanga den fositen „sabidensi” leri di ben sori foe de soso anansitori. Foe taki en leti, bijbel abi sani na ini di no boen wawan ini a tori foe sabidensi, ma di de heri tra fasi toe leki den denki di sma ben abi na ini a ten dati. Loekoe foe eksempre, a kroederi di de na mindri bijbel nanga sabidensi tapoe a kontren foe datratori.
4, 5. (a) San fositen datra no ben froestan foe siki? (b) Foe san ede tweifri no de taki Moses ben sabi fa den datra foe Egipti ben dresi siki?
4 Fositen datra no ben froestan krin fa siki e panja ensrefi, èn den no ben froestan toe o prenspari a ben de foe de krin so taki sma no ben o siki. Foeroe fasi fa den ben dresi siki fositen ben sa sori foe de wan toemoesi ogri sani gi disiten gronprakseri. Wan foe den moro owroe tekst di de tapoe a kontren foe datratori na a Ebers Papirus, di e sori wan heri ipi sani di Egiptisma ben sabi foe datratori, èn di den ben skrifi na wan sani foe 1550 b.G.T. A e taki foe 700 fasi foe dresi difrenti siki, „foe a beti di wan kaiman ben beti wan sma te nanga a pen na a nangra foe wan foetoefinga”. Moro foeroe foe den fasi foe dresi siki no ben wroko boen, ma son wan foe den ben de toemoesi ogri. Foe dresi wan soro, den ben gi sma a rai foe poti libisma koenkoen na en tapoe di ben moksi nanga tra sani.
5 A tekst disi pe den e taki foe a fasi fa Egiptisma ben dresi siki ben skrifi na a srefi ten di den fosi boekoe foe bijbel ben skrifi, san ben abi a Wet foe Moses na ini toe. Moses, di ben gebore na ini 1593 b.G.T., ben gro kon bigi na ini Egipti (Exodus 2:1-10). Moses, di ben gro kon bigi na ini na osofamiri foe Farao, ben „kisi leri na ini ala koni foe den Egiptisma” (Tori foe den Apostel 7:22). A ben sabi „den datra” foe Egipti (Genesis 50:1-3). A dresi di den ben dresi siki na wan fasi di no ben wroko boen èn di ben ogri, ben abi krakti na tapoe den sani di a ben skrifi?
6. Sortoe ordroe ini a Wet foe Moses ini a tori foe krinfasi, a disiten sabidensi tapoe a kontren foe datratori, ben sa si leki wan reidelek sani?
6 Na kontrari, a Wet foe Moses abi ordroe na ini di e taki foe wan krinfasi di disiten sabidensi tapoe a kontren foe datratori ben sa si leki wan reidelek sani. Foe eksempre, wan wet di abi foe doe nanga den legre kampoe, ben aksi taki koenkoen ben moesoe beri dorosei foe a kampoe (Deuteronomium 23:13). Na ordroe disi foe kan kakafoetoe gi siki ben fara troetroe gi a ten dati. Na so fasi den presi pe den ben go teki a watra foe den ben tan krin èn a ben jepi den foe no kisi wrokobere siki di freifrei e panja, nanga tra sortoe loesoebere siki di te now ete e kiri miljoenmiljoen sma ibri jari, nofotron na ini den pôti kondre.
7. Sortoe ordroe ini a Wet foe Moses di e taki foe krinfasi ben jepi taki siki di sma kan kisi foe tra sma, no ben panja ensrefi?
7 A Wet foe Moses ben abi tra ordroe toe ini a tori foe krinfasi foe sorgoe taki siki di kan gi abra na tra sma, no ben e panja densrefi. Wan sma nanga wan siki di ben kan gi abra na tra sma noso wan sma di den ben denki taki a ben abi a siki, no ben mag abi kontakti nanga tra sma (Lefitikus 13:1-5). Efoe krosi noso prapi ben kisi wan meti di ben dede foe ensrefi (kande foe di a ben siki), den ben moesoe wasi den bifo den ben o gebroiki en baka noso den ben moesoe priti noso broko den (Lefitikus 11:27, 28, 32, 33). Iniwan sma di ben fasi wan dedeskin, den ben si leki wan sma di no krin èn a ben moesoe krin ensrefi, san ben wani taki toe dati a ben moesoe wasi en krosi nanga en skin. Na ini den seibi dei di a no ben krin, en skin no ben mag fasi tra sma. — Numeri 19:1-13.
8, 9. Foe san ede wi kan taki dati na ordroe ini a Wet foe Moses di e taki foe krinfasi, ben fara gi a ten dati?
8 Den wet disi ini a tori foe krinfasi e sori koni di ben fara gi a ten dati. Disiten sabidensi tapoe a kontren foe datratori kon sabi foeroe foe a fasi fa siki e panja ensrefi èn fa wi kan kibri wisrefi gi dati. Foe eksempre, na ini a di foe 19 jarihondro den ben go na fesi tapoe a kontren foe datratori èn dati meki sma ben kon sabi fasi foe poeroe doti nanga bakterie na ini soro — krinfasi foe no kisi infektie siki so esi. A bakapisi ben de taki sma no ben kisi infektie siki someni moro èn dede toemoesi froekoe. Na ini a jari 1900, a pisi ten di sma ben froewakti foe tan na libi foe sensi a ten foe a geborte no ben kisi 50 jari ete na foeroe kondre na Europa nanga na Amerkankondre. Sensi a ten dati, den jari dati kren troetroe, no wawan foe di datra man basi siki moro betre, ma so srefi foe di sma e libi moro krin èn moro betre.
9 Ma doesoendoesoen jari bifo sabidensi tapoe a kontren foe datratori ben kon sabi fa siki e panja ensrefi, bijbel ben gi sma reidelek markitiki di ben moesoe kibri den gi siki. A no de foe froewondroe, dati Moses ben kan taki foe Israèlsma foe en ten taki nofotron den ben libi 70 noso 80 jari (Psalm 90:10). Fa Moses ben kan sabi den ordroe dati ini a tori foe krinfasi? Bijbel srefi e froeklari: A Wet „ben tjari kon nanga jepi foe engel” (Galasiasma 3:19). Ija, bijbel no de wan boekoe di abi libisma koni; a de wan boekoe di kon foe Gado.
Wan boekoe di wi kan gebroiki boen gi a libi foe a ten disi
10. San troe foe a rai na ini bijbel, ala di den kaba skrifi en pikinmoro 2000 jari pasa kaba?
10 Boekoe di e gi rai kan kon owroe èn baka wan pisi ten den e meki den abra noso tra boekoe e kon ini a presi foe den. Ma bijbel na troetroe wan aparti boekoe. „Joe eigi froemane sori foe de wan sani di wi kan froetrow troetroe”, Psalm 93:5 e taki. Ala di bijbel ben kaba skrifi pikinmoro 2000 jari pasa kaba, tokoe wi kan gebroiki den wortoe foe en ete. Èn wi kan gebroiki den nanga a srefi bakapisi, awansi sortoe kloroe wi skin abi noso na ini sortoe kondre wi e libi. Loekoe wan toe eksempre foe a rai na ini bijbel di de foe ala ten, èn di „wi kan froetrow troetroe”.
11. San foeroe papa nanga mama ben bribi someni tenti jari pasa kaba, ini a tori foe a tranga leri di pikin-nengre moesoe kisi?
11 Someni tenti jari pasa kaba foeroe papa nanga mama — foe di „njoen denki” ben abi krakti na tapoe a fasi fa sma e kweki pikin — ben prakseri taki den „no ben mag tapoe pikin foe doe wan sani”. Den ben frede taki te den ben o taigi den pikin o fara den ben mag go na ini den sani di den wani doe, dan den pikin ben o broeja noso ben o kisi problema na emotioneel sei. Opregti raiman ben wani, taki papa nanga mama no ben o doe moro leki foe gi pikin wan safoe piri-ai nomo. Foeroe foe den koniman dati now „e gi papa nanga mama deki-ati foe de pikinso moro strak, foe gi den pikin foe den tranga leri baka”, na so The New York Times e taki.
12. San a Griki zelfstandig naamwortoe di vertaal nanga „tranga leri” wani taki, èn foe san ede pikin-nengre abi so wan tranga leri fanowdoe?
12 Ma someni langa kaba bijbel gi spesroetoe rai di de ini balansi ini a tori foe fa foe kweki pikin. A e gi leki rai: „Papa, no tanteri den pikin foe oenoe, ma tan kweki den na ini a tranga leri èn a serjoesoe froemane foe Jehovah” (Efeisesma 6:4)). A Griki zelfstandig naamwortoe di vertaal nanga „tranga leri” wani taki „foe kweki, foe gi leri”. Bijbel e taki dati tranga leri, noso leri na wan boeweisi foe a lobi di papa nanga mama abi (Odo 13:24). A e go boen nanga pikin-nengre di e kisi krinkrin moreel markitiki di e jepi den foe kon sabi san boen èn san ogri. Tranga leri di gi na a joisti fasi e jepi den foe firi densrefi seiker; a e taigi den taki a papa nanga mama foe den lobi den èn a e taigi den sortoe sma den sa tron. — Teki gersi Odo 4:10-13.
13. (a) Sortoe warskow bijbel e gi papa nanga mama ini a tori foe tranga leri? (b) Sortoe tranga leri bijbel e rikomanderi?
13 Ma bijbel e warskow papa nanga mama ini a tori disi foe tranga leri. Noiti papa nanga mama moesoe gebroiki a reti di den abi foe meki pikin gi jesi na den, na wan fowtoe fasi (Odo 22:15). Noiti wan pikin moesoe pina foe ogri-ati strafoe ede. Presi no de ini na osofamiri di e libi akroederi bijbel, gi ogri di e doe nanga tranga na skin sei (Psalm 11:5). Èn na so a de toe nanga ogri di e doe na emotioneel sei — grofoe wortoe, foe kroetoekroetoe ala ten baka, èn foe taki wortoe di e hati sma, sani di kan pori a jeje foe wan pikin. (Teki gersi Odo 12:18.) A koni warskow di bijbel e gi papa nanga mama, na: „No tanteri oen pikin, so taki den no lasi-ati [noso, „joe sa poeroe ala ati na ini den”, Phillips]” (Kolosesma 3:21). Bijbel e rikomanderi foe gebroiki strafoe foe kibri wan pikin gi ogri. Na ini Deuteronomium 11:19, papa nanga mama e kisi deki-ati foe gebroiki fri ten di den abi foe poti dipi na ini den pikin foe den, markitiki na moreel sei èn na jejefasi. So wan krin, reidelek rai di gi fa foe kweki pikin, de prenspari na ini a ten disi neleki fa a ben de prenspari na ini bijbel ten.
14, 15. (a) Na sortoe fasi bijbel e gi moro leki koni rai nomo? (b) Sortoe bijbel leri kan jepi mansma nanga oemasma foe difrenti ras nanga kondre foe si makandra leki speri?
14 Bijbel e gi moro leki koni rai nomo. A boskopoe foe bijbel e hari sma. Hebrewsma 4:12 e taki: „A wortoe foe Gado de libilibi èn a abi krakti èn a srapoe moro leki iniwan feti-owroe di e koti na toe sei, èn a e boro go srefi so dipi taki a e prati sili nanga jeje, èn den skroefoe foe a skin nanga a fatoe na ini den bonjo foe den, èn a man foe si krin san na ati e denki èn abi na prakseri.” Loekoe wan eksempre foe a krakti di bijbel abi foe meki sma doe wan sani.
15 Sma na ini a ten disi prati foe ras, etnis sani nanga nationaliteit ede. Den sokari skotoe disi meki taki boen foeroe sma di no abi noti foe doe nanga dati, dede na ini orlokoe na heri grontapoe. Bijbel na a tra sei, abi leri na ini di e jepi mansma nanga oemasma foe difrenti ras nanga kondre foe si makandra leki speri. Foe eksempre, Tori foe den Apostel 17:26 e taki dati „foe wán sma [Gado] meki ibri nâsi foe libisma”. Disi e sori taki troetroe soso wán ras de — a libisma ras! Bijbel e gi wi deki-ati moro fara foe „kon de sma di e waka baka Gado”, èn bijbel e taki foe en: „[A] no e teki sma partèi, ma na ini ibri nâsi a sma di e frede en èn di e wroko regtfardikifasi, de boen na en” (Efeisesma 5:1; Tori foe den Apostel 10:34, 35). A sabi disi e tjari den sma di troetroe e doe moeiti foe libi akroederi bijbel leri, kon na wán. A abi krakti na tapoe a moro dipi presi — na ati foe sma — foe di a e poeroe den skotoe di libisma meki èn di e prati sma. A e wroko troetroe na ini a grontapoe foe a ten disi?
16. Froeteri wan ondrofenitori di e sori taki Jehovah Kotoigi abi wan internationaal bradafasi troetroe?
16 Ija, foe troe! Sma sabi Jehovah Kotoigi heri boen leki sma di abi wan internationaal bradafasi, san e bondroe sma foe difrenti background kon na wán, sma di na tra okasi no ben o libi ini vrede nanga makandra. Foe eksempre, di etnis groepoe na Rwanda ben feti nanga makandra, Jehovah Kotoigi foe ibri lo ben kibri den kresten brada nanga sisa foe a tra lo, èn na so fasi den ben tjari den eigi libi kon ini kefar. Wan leisi, wan Hoetoe Kotoigi ben kibri na ini en oso wan Toetsi osofamiri foe siksi sma foe en gemeente. Na wan sari taki te foe kaba sma ben feni a Toetsi osofamiri èn ben kiri den. Now a refensi foe den kiriman ben e wakti a Hoetoe brada nanga en osofamiri èn den ben abi foe lowe go na Tansania. Sma ben froeteri foeroe foe den sortoe eksempre disi. Jehovah Kotoigi de klariklari foe erken taki a wánfasi disi man, foe di a krakti foe a bijbel boskopoe di e poesoe sma abi someni krakti na tapoe na ati foe den. Taki bijbel kan bondroe sma kon na wan na ini a grontapoe disi di lai nanga bita-atifasi, na wan krakti boeweisi taki a kon foe Gado.
Wan boekoe foe troe profeititori
17. Fa bijbel profeititori de tra fasi leki den sani di libisma e taki na fesi foe a tamara?
17 „No wan profeititori foe den Boekoe foe bijbel e kon foe di sma srefi ben tjari en kon na krin”, 2 Petrus 1:20 e taki. Bijbel profeiti no ben ondrosoekoe a fasi fa grontapoe afersi ben waka èn dan tapoe a gron foe san densrefi ben denki, rai fa den sani disi ben o waka. Èn den no ben taki frafra foe san sa pasa na ini a tamara, foe dati fiti na iniwan sani di ben o pasa na ini a ten di e kon. Foe eksempre, kon meki wi go loekoe wan bijbel profeititori di ben taki finifini foe sani na wan toemoesi aparti fasi, wan profeititori di ben taki na fesi foe wan heri tra sani leki san sma di ben e libi na a ten dati, ben froewakti kande.
18. Foe san ede tweifri no de taki den sma di ben libi na ini owroeten Babilon ben denki taki noti no ben kan pasa nanga den, ma tokoe san Jesaja ben taki na fesi foe Babilon?
18 Na ini a di foe seibitenti jarihondro b.G.T., Babilon ben de a mamafoto foe a Babilon Tirimakti, di ben sori foe de wan foto di no wan sma ben man wini. Lontoe a foto joe ben abi na Eufraat liba, èn den ben gebroiki a watra foe a liba foe meki wan bradi, dipi gotro èn wan kanari sistema. Wan boen sistema foe dobroe stonskotoe ben kibri a foto toe, èn den toren pe den ben man feti gi a foto ben tranga en toe. Tweifri no de taki den sma di ben libi na Babilon ben prakseri taki noti no ben kan pasa nanga den. Ma na ini a di foe aiti jarihondro b.G.T. srefi bifo Babilon ben doro en bigi glori, a profeiti Jesaja ben taki na fesi: „Babilon . . . moesoe tron leki Sodom nanga Gomora di Gado ben drai tapoe. Noiti sma sa libi na ini, èn a no sa tan toe foe geslakti go miti geslakti. Èn drape na Arabiri no sa opo en tenti, èn no wan skapoeman sa meki den ipi foe den didon drape” (Jesaja 13:19, 20). Loekoe taki a profeititori no ben taki na fesi nomo taki Babilon ben o kisi pori, ma taki foe têgo no wan sma ben o libi drape. Dati ben de troetroe wan deki-ati fasi foe taki foe san o pasa na ini a tamara! Jesaja ben kan skrifi en profeititori baka di a ben si Babilon pe no wan sma ben libi na ini? Historia e piki wi taki dati no ben de so!
19. Foe san ede a profeititori foe Jesaja no ben kon troe dorodoro na tapoe 5 oktober 539 b.G.T.?
19 A neti foe 5 oktober 539 b.G.T., den legre foe den Mediasma nanga Persiasma na ondro a komando foe Cyrus a Bigiwan ben trowe Babilon. Ma a profeititori foe Jesaja no ben kon troe dorodoro na a ten dati. Baka di Cyrus ben teki a makti abra, wan Babilon pe sma ben libi na ini — ala di a no ben tranga so moro — ben tan hondrohondro jari langa. Na ini a di foe toe jarihondro b.G.T., na a ten di den ben skrifi a Dede Se lolo foe Jesaja abra, den Partiasma ben teki a makti na Babilon abra, san sma na a ten dati ben si leki wan sani di den nâsi na en lontoe ben wani sote èn den ben feti foe kisi en. A djoe historia skrifiman Josephus ben skrifi taki „wan heri ipi” djoe ben libi drape na ini a fosi jarihondro b.G.T. Soleki fa The Cambridge Ancient History e taki dan na ini 24 G.T., bisnisman foe Palmira ben seti wan bisnis kolonie na Babilon pe sani ben e waka heri boen. So boen, te na ini a fosi jarihondro G.T., Babilon no ben kisi pori krinkrin ete; ma tokoe a boekoe foe Jesaja ben kaba skrifi langaten bifo dati. — 1 Petrus 5:13.
20. Sortoe boeweisi de taki Babilon ben tron soso „ipi-ipi ston” te foe kaba?
20 Noiti Jesaja no si fa Babilon ben kon de sondro foe wan sma libi na ini. Ma akroederi den profeititori, Babilon ben tron soso „ipi-ipi ston” te foe kaba (Jeremia 51:37). Soleki fa a Hebrew sabiman Hièronimus (di ben gebore na ini a di foe fo jarihondro G.T.) e taki, dan na ini a ten foe en, Babilon ben de wan onti gron pe „ala sortoe meti” ben e libi, èn te na a ten disi a tan sondro wan sma libi na ini. Iniwan sani di sma o doe foe bow Babilon baka foe hari toerist kon, ben sa de wan moi sani gi fisitiman kande, ma foe têgo „den pikin nanga bakapikin” foe Babilon no de moro, soleki fa Jesaja ben taki na fesi. — Jesaja 14:22.
21. Foe san ede getrow profeiti ben man taki soifri na fesi fa a tamara sa de?
21 A profeiti Jesaja no ben rai san ben o pasa. Èn a no ben skrifi historia abra baka foe meki a gersi wan profeititori. Jesaja ben de wan troetroe profeiti. Na so a ben de toe nanga ala tra getrow bijbel profeiti. Foe san ede den man disi ben man doe san no wan tra libisma kan doe — froeteri foe a tamara na wan soifri fasi di no kan misi? A piki krin. Den profeititori ben kon foe Jehovah, a Gado foe profeititori, „a Sma di na a bigin, e froeteri san a kaba sa de”. — Jesaja 46:10.
22. Foe san ede wi moesoe doe ala san wi man foe gi opregti sma deki-ati foe ondrosoekoe bijbel gi densrefi?
22 So boen, bijbel warti foe wi go ondrosoekoe en? Wi sabi taki dati de so! Ma foeroe sma no e bribi so. Den taki san den e denki foe bijbel, ala di den no leisi en noiti. Memre a profesor di wi ben kari na a bigin foe na artikel na fesi. A ben agri foe teki wan bijbelstudie, èn baka di a ondrosoekoe bijbel finifini, a ben kon na a bosroiti taki a de wan boekoe di kon foe Gado. A ben dopoe leki wan Kotoigi foe Jehovah te foe kaba, èn now a e dini leki wan owroeman! Meki wi doe ala moeiti foe gi opregti sma deki-ati foe ondrosoekoe bijbel gi densrefi èn dan fosi taki san den e denki foe en. Wi sabi seiker taki efoe den ondrosoekoe sani densrefi na wan eerlijk fasi, dan den sa kon froestan taki bijbel, na aparti boekoe disi, troetroe de wan boekoe gi ala sma!
Joe kan tjari disi kon na krin?
◻ Fa joe ben kan gebroiki a Wet foe Moses foe sori taki bijbel no kon foe libisma?
◻ Sortoe gronprakseri foe bijbel di e tan foe ala ten wi kan gebroiki boen gi a libi foe a ten disi?
◻ Foe san ede a profeititori na ini Jesaja 13:19, 20 no ben kan skrifi baka di a tori pasa troetroe?
◻ San wi moesoe gi opregti sma deki-ati foe doe, èn foe san ede?
[Faki na tapoe bladzijde 19]
San wi kan taki foe den sani di wi no man boeweisi?
Bijbel e taki foe difrenti sani di wi no feni boeweisi gi dati na ini den sani di wi man si èn di no abi noti foe doe nanga makandra. Foe eksempre, sabidensi no man boeweisi noso taki efoe a troe — noso no troe — san bijbel e taki foe wan kondre pe jeje mekisani de èn san wi no man si nanga ai. Den sani dati di bijbel e taki foe den èn di wi no man boeweisi, sondro misi e meki bijbel toeka nanga sabidensi?
Disi ben de na aksi di wan geoloogman di e ondrosoekoe a gron foe planeiti nanga tra sani na ini na universum, èn di ben bigin studeri bijbel nanga Jehovah Kotoigi wan toe jari pasa kaba, ben kisi foe doe nanga dati. „Mi moesoe taki dati a ben de wan moeilek sani gi mi fosi foe teki bijbel, foe di sabidensi no ben man jepi mi foe boeweisi son sani di bijbel taki foe den,” a e memre. Na opregti man disi ben tan studeri bijbel èn te foe kaba a ben kon bribi taki den boeweisi di de, e sori taki a de a Wortoe foe Gado. „Disi ben kowroe na angri di mi ben abi foe feni boeweisi gi ibri tori na ini bijbel,” a e froeklari. „Wan sma di abi firi gi sani foe sabidensi, moesoe de klariklari foe ondrosoekoe bijbel nanga jejefasi na prakseri, noso noiti a sa teki a waarheid. Wi no kan froewakti taki sabidensi man boeweisi ibri sani di taki na ini bijbel. Ma no foe di wi no man boeweisi son sani di a taki, dan disi wani taki dati a no troe. A prenspari sani na taki pe wi man boeweisi dati, sma ben man sori taki bijbel soifri troetroe.”
[Prenki na tapoe bladzijde 17]
Moses ben skrifi ordroe ini a tori foe krinfasi di ben fara gi a ten dati