Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w98 1/10 blz. 28-31
  • Tan go na fesi na jejefasi!

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Tan go na fesi na jejefasi!
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1998
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Go na fesi nanga jepi foe a studeri di joe e studeri nanga joesrefi
  • A de fanowdoe foe kon krosibei na Gado
  • Kweki wan boen matifasi nanga Jehovah
  • Go na fesi na jejefasi na ini joe diniwroko
  • Yonguwan, tan go na fesi baka te yu dopu
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Studie-Waktitoren)—2022
  • Meki a de a marki foe joe foe dini Gado foe têgo
    Sabi di e tjari joe go na têgo libi
  • Doe positief wroko foe go moro na fesi
    Wi Kownukondre diniwroko 1992
  • Tan waka go na fesi ini wan routine na wan ordefasi
    Wi Kownukondre diniwroko 1994
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1998
w98 1/10 blz. 28-31

Tan go na fesi na jejefasi!

A dei di wi dopoe na wan dei di wi moesoe warderi èn memre ala ten. Efoe joe loekoe en boen, a de a dei te wi froeklari na poebliki taki wi gi wisrefi abra foe dini Gado.

GI FOEROE sma a wani taki boen foeroe moeiti foe doro a marki disi — libi takroe gwenti di de wan langa pisi ten kaba, loesoe densrefi komoto foe mati di no boen èn kenki fasi foe denki nanga fasi foe tjari densrefi di roetoe dipi na ini den.

Ma tokoe, ala di dopoe na wan kolokoe èn prenspari momenti na ini a libi foe wan kresten, a de soso a bigin ete. Na apostel Paulus ben taigi dopoe krestensma na Judea: „Now di wi gowe libi a fondamenti leri foe a Krestes na wi baka, meki wi go moro fara foe kon lepi” (Hebrewsma 6:1). Ija, ala kresten moesoe „doro a wánfasi na ini bribi èn doro a soifri sabi foe a Manpikin foe Gado, teleki wi tron wan bigi man, teleki wi doro a marki foe a posisi di Krestes abi dorodoro” (Efeisesma 4:13). Soso te wi e go na fesi foe doro a marki foe de lepi wi kan kon „stanfaste na ini a bribi”. — Kolosesma 2:7.

Na ini den jari di pasa, hondrohondro doesoen njoenjoen anbegiman di gi den srefi abra kon na ini a kresten gemeente. Kande joe na wan foe den. Neleki den brada foe joe na ini a fosi jarihondro, joe no wani tan wan pikin-nengre na jejefasi. Joe wani gro èn go na fesi! Ma fa? Èn san na wan toe fasi fa joe kan go na fesi na so wan fasi?

Go na fesi nanga jepi foe a studeri di joe e studeri nanga joesrefi

Paulus ben taigi krestensma na Filipi: „Disi na san mi e tan begi, taki a lobi foe oenoe kan kon moro nanga moro nanga a soifri sabi èn nanga ala a koni foe man si sani krin” (Filipisma 1:9). A gro na ini „soifri sabi” de toemoesi prenspari gi a go na fesi foe joe na jejefasi. ’A teki foe sabi foe Jehovah Gado nanga Jesus Krestes’ e go doronomo, a no de wan sani di e tapoe baka a dopoe. — Johanes 17:3.

Wan kresten sisa, di wi sa kari Aleksandra, ben kon froestan a sani disi tin jari baka di a ben teki dopoe; a ben abi 16 jari a ten dati. A ben kweki na ini waarheid èn ala ten a ben fisiti kresten konmakandra doronomo èn a ben abi wan prati doronomo na a preikiwroko. A e skrifi: „Na ini den moen di pasa, mi ben kon si taki wan sani no ben boen srefisrefi. Mi ben teki a bosroiti foe ondrosoekoe misrefi na wan dipi èn reti fasi, san mi e firi gi waarheid, èn foe san ede mi de ete na ini waarheid.” San a ben si? A e go doro: „Mi ben kon si taki den sani di ben meki mi de na ini waarheid ben e broeja mi. Mi ben memre taki, di mi ben e gro kon bigi, den ben poti krakti na tapoe konmakandra nanga velddienst. A ben de neleki a gwenti foe studeri nanga misrefi èn foe begi, na a wan noso tra fasi, ben sa kon wan dei. Ma di mi ondrosoekoe a situwâsi foe mi, mi ben kon si dati disi no ben pasa.

Na apostel Paulus e froemane: „Na a fasi fa wi go na fesi, meki wi tan waka na wan orde fasi na ini a srefi gwenti disi” (Filipisma 3:16). Wan gwenti kan opo a pasi foe boeweigi go na fesi. Bifo joe teki dopoe, dan sondro tweifri joe ben abi wan ibri wiki gwenti foe studeri bijbel nanga wan leriman di bekwaam srefisrefi. Di joe ben kisi moro warderi, dan joe ben teki a sreka di joe ben sreka na fesi gi a lès foe ibri wiki, a soekoe di joe ben e soekoe den tekst di ben skrifi ini bijbel èn so moro fara, na ini a gwenti disi. Now di joe teki dopoe, joe go doro foe ’waka na ini a srefi gwenti’?

Efoe dati no de so, dan kande joe moesoe go ondrosoekoe baka san na den sani di joe moesoe poti na a fosi presi èn kon „sabi seiker san na den moro prenspari sani” (Filipisma 1:10). Na ini a libi foe wi pe wi abi foeroe foe doe, wi moesoe dwengi wisrefi foe poti ten na wan sei foe leisi èn studeri bijbel wisrefi. Ma den wini warti den sortoe moeiti disi. Loekoe na ondrofenitori foe Aleksandra agen. „Mi moesoe taki dati mi ben kan tan na ini waarheid so wan 20 jari, nomo foe di mi ben go na konmakandra nanga velddienst”, a e erken. Ma a e go doro: „Mi kon froestan taki, ala di den sani disi prenspari, den wawan no man horibaka gi mi te sani e bigin kon hebi. Ala den sani disi kon na krin foe di pikinmoro mi no ben abi a gwenti foe studeri nanga misrefi èn wawan leisi nomo mi e begi èn den begi foe mi frafra. Mi e froestan now taki mi moesoe go seti a denki foe mi agen èn bigin wan studie programa di wani taki wan sani, so taki mi kan kon sabi Jehovah troetroe èn kon lobi En èn warderi san a Manpikin foe en gi wi.”

Efoe joe abi jepi fanowdoe foe seti wan boen gwenti foe studeri nanga joesrefi, dan den owroeman nanga tra bekwaam krestensma na ini joe gemeente sa prisiri foe jepi joe. Moro ete, artikel di de foe feni na ini A Waktitoren foe 1 mei 1995; 1 augustus 1993; nanga De Wachttoren foe 15 mei 1986, abi foeroe rai di e jepi.

A de fanowdoe foe kon krosibei na Gado

Wan tra kontren pe joe moesoe meki moeiti foe go na fesi de na ini joe matifasi nanga God. Na ini son kefal a kan dati a de tranga fanowdoe na ini na afersi disi. Poti prakseri na tapoe Antoni, di ben dopoe di a ben jongoe. „Mi ben de a fosi pikin na ini wi famiri di ben teki dopoe”, a e froeteri. „Baka di mi teki dopoe, mi mama gi mi wan waran brasa. Noiti ete mi ben si taki a ben de so kolokoe. So foeroe prisiri ben de, èn mi ben firi misrefi so tranga.” Ma a tori ben abi wan tra sei toe. „A ben de wan moi pisi ten di no wan jongoe sma ben dopoe na ini wi gemeente”, Antoni e go doro. „So boen mi ben firi misrefi kefalek. Mi ben prisiri toemoesi nanga den komentaar di mi ben gi èn nanga den lezing di mi ben hori na de konmakandra. Foe kisi prèise foe sma èn foe den feni mi boen, ben kon de moro prenspari gi mi leki foe mi ben prèise Jehovah. Mi no ben abi wan krosibei matifasi nanga en troetroe.

Neleki Antoni, son sma kande gi densrefi abra moro foe di den ben angri foe plisi trawan na presi foe den ben angri foe plisi Jehovah. Na so, Gado e froewakti taki den sortoe sma dati e libi akroederi a pramisi di den doe foe dini en. (Teki gersi Preikiman 5:4.) Ma sondro densrefi abi wan firi foe lobi gi Gado, a moeilek foeroetron gi den foe den doe dati. Antoni e memre: „A bigi prisiri di mi ben abi di mi teki dopoe no ben tan langa. A no ben kisi wan heri jari baka di mi teki dopoe taki mi ben fadon na ini serjoesoe ogridoe èn mi ben moesoe kisi wan piri-ai foe den owroeman ini a gemeente. A tjari di mi ben tjari misrefi na wan kroektoe fasi doronomo, ben meki taki mi ben sluit uit foe a gemeente. Siksi jari baka di mi gi misrefi abra na Jehovah, den ben teki mi go sroto ini doengroe-oso foe di mi ben kiri sma.”

Kweki wan boen matifasi nanga Jehovah

A no abi trobi fa joe eigi situwâsi de, ala kresten kan doe wan sani tapoe a kari foe bijbel: „Kon krosibei na Gado, èn en sa kon krosibei na oenoe” (Jakobus 4:8). Tweifri no de taki joe kweki wan sortoe krosibei banti nanga Gado di joe ben studeri bijbel biginbigin. Joe ben leri taki Gado a no a gado foe krestenhèit di moeilek foe froestan, ma taki en na wan sma nanga wan nen, Jehovah. Joe ben leri toe taki a abi eigifasi di e meki joe firi boen, taki a de ’wan Gado di abi sari-ati nanga boenfasi, di no e kisi atibron esi-esi èn di abi lobi boen-ati pasa marki’. — Exodus 34:6.

Ma foe kan libi akroederi a gi di joe gi joesrefi abra foe dini Gado, joe moesoe kon moro krosibei na en srefi! Fa? A psalm singiman ben begi: „Meki mi kon sabi den pasi foe joe, o Jehovah; leri mi den pasi foe joe” (Psalm 25:4). Studeri nanga joesrefi foe bijbel nanga foe den poeblikâsi foe a Genootschap kan jepi joe foe kon sabi Jehovah moro boen. A de prenspari toe foe begi nanga wi heri ati doronomo. „Taki san de tapoe oen ati na fesi foe en”, a psalm singiman e gi deki-ati (Psalm 62:8). Te joe e ondrofeni taki den begi foe joe e kisi piki, dan joe sa firi a belangstelling di Gado abi gi joe srefi. Disi sa jepi joe foe firi taki joe de moro krosibei na en.

Tesi nanga problema e gi ete wan tra okasi foe kon krosibei na Gado. Kande joe sa kisi foe doe nanga tjalensi nanga tesi foe joe bribi so leki siki, kwinsi na skoro èn na wrokopresi, noso ekonomia problema. A kan srefi taki den gewoon theokrasia gwenti foe abi wan prati na a diniwroko, fisiti den konmakandra noso studeri bijbel nanga den pikin foe joe hebi gi joe. Joe no moesoe loesoe den problema disi joe wawan! Begi Gado foe jepi joe èn aksi en foe tiri èn tjari joe (Odo 3:5, 6). Begi en foe joe kisi en santa jeje! (Lukas 11:13) Te joe e ondrofeni a lobi-ati jepi foe Gado, dan joe sa kon moro krosibei foe en srefi. So leki fa a psalm singiman David e taki en: „Tesi èn si taki Jehovah boen . . . Kolokoe a tranga man di e soekoe kibri na en.” — Psalm 34:8.

Fa a ben waka nanga Antoni? „Mi bigin prakseri a ten di mi ben abi someni marki na jejefasi di mi ben poti ala prakseri tapoe a doe foe Jehovah en wani”, a e memre. „A sani disi ben hati mi. Ma na mindri foe ala pen nanga lasi-ati, mi ben memre a lobi foe Jehovah. A ben teki wan pisi ten bifo mi ben kan begi Jehovah, ma mi ben doe dati, èn mi ben poeroe mi ati kon na doro gi en, èn ben aksi en foe a gi mi pardon. Mi ben bigin leisi bijbel toe èn mi ben froewondroe foe si omeni mi ben frigiti èn o pikinso nomo mi ben sabi troetroe foe Jehovah.” Ala di Antoni moesoe kaba koti en strafoe ete foe na ogri di a doe, a e kisi jepi foe Kotoigi foe a pisi kontren dati èn a e kon boen baka na jejefasi. Nanga tangi na ati, Antoni e taki: „Tangi foe Jehovah nanga en organisâsi, mi ben man poeroe na owroe sma di mi de, èn mi e meki moeiti foe weri a njoen sma di mi de ibri dei. A matifasi foe mi nanga Jehovah de a moro prenspari sani srefisrefi gi mi now.”

Go na fesi na jejefasi na ini joe diniwroko

Jesus Krestes ben gi den bakaman foe en a komando foe tron preikiman foe a „boen njoensoe foe a kownoekondre” (Mateus 24:14). Leki wan njoen preikiman foe a boen njoensoe, te joe e teki joesrefi gersi tra sma, dan na ondrofeni foe joe na ini a diniwroko kan skotoe. Fa joe kan go na fesi dan so taki joe kan „doe joe diniwroko dorodoro”? — 2 Timoteus 4:5.

Wan fasi na foe kweki wan positief fasi foe denki. Leri foe si a preikiwroko leki wan „goedoe”, wan grani (2 Korentesma 4:7). Na wan okasi foe sori Jehovah a lobi, loyaalfasi nanga soifri retifasi di wi abi gi en. A e gi wi pasi toe foe sori taki wi e broko wi ede nanga den sma na wi sei. Te wi e gi wisrefi sondro foe prakseri wisrefi nomo na ini a tori disi, dan dati kan de wan fonten foe troetroe kolokoe. — Tori foe den Apostel 20:35.

Jesus srefi ben abi wan positief loekoe na tapoe a preikiwroko. A prati foe bijbel waarheid nanga trawan ben de leki „njanjan” gi en (Johanes 4:34). A sani di ben boeweigi en foe jepi trawan ben sa kan tjari kon na krin na ini den wortoe foe en: „Mi wani so” (Mateus 8:3). Jesus ben abi sari-ati nanga sma, spesroetoe nanga den wan di a grontapoe foe Satan ’ben kwinsi [den] èn ben panja’ den (Mateus 9:35, 36). Joe „wani” foe jepi so srefi den wan di de na ini doengroe na jejefasi èn di abi leti foe a Wortoe foe Gado fanowdoe? Dan joe sa kisi a tranga firi foe doe wan sani tapoe a komando foe Jesus: „Go foe dati ede, èn meki disipel foe sma foe ala nâsi” (Mateus 28:19). Foe troe, sani sa boeweigi joe foe abi wan prati dorodoro na ini a wroko disi so leki a gosontoe foe joe nanga den situwâsi foe joe e gi pasi foe dati.

Wan tra sroto foe go na fesi na foe abi wan prati doronomo na ini a diniwroko — ibri wiki efoe a kan. Efoe joe e doe so dan dati kan meki a frede, di kan hendri wan sma di e preiki nomo na okasi, kon moro mendri. Wan doronomo prati na ini a velddienst sa abi wini gi joe na tra fasi toe. A sa meki joe kisi moro warderi gi waarheid, a sa meki a lobi foe joe gi Jehovah nanga den sma na joe sei gro, èn a sa jepi joe foe tan poti joe prakseri tapoe a Kownoekondre howpoe.

Fa dan, efoe a situwâsi di joe de na ini nownow e skotoe a prati di joe abi na ini a preikiwroko srefisrefi? Efoe a de krin taki sani no man kenki, dan joe kan abi a trowstoe taki Gado e feni awansi san joe man doe boen, so langa leki joe e wroko nanga joe heri sili na ini joe diniwroko (Mateus 13:23). Kande joe kan go na fesi na tra fasi, so leki tapoe den kontren foe meki den bekwaamfasi foe joe foe preiki kon moro boen. Na ini a gemeente a theokrasia diniwroko-skoro e gi foeroe boen leri tapoe a kontren disi. A de so taki, o moro boen wi man doe wi diniwroko, o moro wi sa man njan boen foe en èn si taki a e go.

So boen, a de krin taki go na fesi na jejefasi no moesoe stòp a dei di wan sma e teki dopoe. Na apostel Paulus ben skrifi foe a howpoe di a ben abi foe kisi libi foe no man dede, na ini hemel: „Brada, mi no e si misrefi leki wan sma di hori en kaba, ma wán sani de seiker: Ala di mi frigiti den sani di de na mi baka èn langa misrefi go na den sani di de na mi fesi, mi e soekoe foe doro a marki foe kisi a prijs foe a kari di Gado e kari sma go na tapoesei nanga jepi foe Krestes Jesus. So boen, meki someni foe wi di lepi, abi a jejefasi disi; èn efoe oenoe abi wan firi foe doe tra fasi, dan Gado sa tjari a jejefasi disi kon na krin gi oenoe”. — Filipisma 3:13-15.

Ija, ala kresten, awansi a howpoe foe den na foe kisi libi sondro foe dede, na ini hemel noso têgo libi na ini paradijs na grontapoe, moesoe ’langa densrefi go na fesi’ — meki tranga moeiti, foe taki en so, foe kan kisi a marki foe libi! A dopoe foe joe ben de wan heri boen bigin, ma a de soso wan bigin. Go doro foe meki moeiti foe go na fesi na jejefasi. Nanga jepi foe konmakandra èn a studeri di joe e studeri nanga joesrefi, „kon bigi sma ini a krakti foe a froestan” (1 Korentesma 14:20). Meki a de so „taki oenoe man froestan . . . san na a bradi nanga a langa nanga a hei nanga a dipi” foe waarheid (Efesesma 3:18). A go di joe e go na fesi sa jepi joe foe no wawan tan abi prisiri nanga kolokoe now, ma a sa jepi joe toe foe kisi wan seiker presi na ini a njoen grontapoe foe Gado, pe na ondro a tiri foe en hemel Kownoekondre, joe sa kan go na fesi foe têgo!

[Prenki na tapoe bladzijde 29]

Joe moesoe dwengi joesrefi foe feni a ten foe studeri nanga joesrefi

[Prenki na tapoe bladzijde 31]

Efoe wi abi wan positief fasi foe denki, dan dati kan jepi wi foe kisi prisiri na ini a diniwroko

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma