A blesi foe Jehovah na tapoe a „kondre” foe wi
„Ala sani sa de na libi pe a tranga liba e kon.” — ESEKIÈL 47:9.
1, 2. (a) O prenspari watra de? (b) San a watra foe a liba na ini a fisjoen foe Esekièl e prenki?
WATRA na wan kefalek aparti sani. Ala libi na skinfasi e anga foe en. No wan foe wi kan tan na libi langa ten sondro en. Wi e anga foe en toe foe krin sani, foe di watra kan loesoe èn wasi dotisani poeroe. Foe dati ede wi e wasi wi skin, wi krosi, èn srefi wi njanjan nanga en. Te wi e doe dati dan a kan hori wi na libi.
2 Bijbel e gebroiki watra foe prenki den jeje sani di Jehovah sreka gi a libi (Jeremia 2:13; Johanes 4:7-15). Den sani disi di a sreka de a krin di a e krin en pipel nanga jepi foe a froeloesoe-ofrandi foe Krestes èn a sabi foe Gado di wi e feni na ini en Wortoe (Efeisesma 5:25-27). Na ini a tempel fisjoen foe Esekièl, a wondroe liba di e lon komoto na a tempel e prenki den blesi disi di e gi libi. Ma o ten a liba dati e lon, èn san a wani taki gi wi na ini a ten disi?
Wan liba e lon na ini wan kondre di kon boen baka
3. San Esekièl ben ondrofeni, soleki fa a skrifi na ini Esekièl 47:2-12?
3 Leki katibosma na ini Babilon, a pipel foe Esekièl ben abi den sani di Jehovah sreka, tranga fanowdoe. Foe dati ede a ben gi Esekièl foeroe deki-ati di a si dropoe-dropoe watra e komoto na a santapresi èn e lon komoto na a tempel na ini a fisjoen! Wan engel e marki a watra di e lon, baka ibri 1000 èl. A ben e dipi foe na ai-foetoe te na a kindi, te na a seibere te a tron wan tranga liba di ben meki a de fanowdoe foe swen. A liba e tjari libi kon èn e meki a gron fatoe (Esekièl 47:2-11). Esekièl ben kisi foe jere: „Na sei a tranga liba, na sei a sjoro foe en na a sei disi èn na a tra sei, ala sortoe bon sa opo kon foe gi njanjan” (Esekièl 47:12a). Te a tranga liba e lon go na ini a Dede Se — watra di no abi libi na ini — dan libi e bigin de! Fisi de bogobogo! Èn wan fisi bisnis e gro.
4, 5. Fa a profeititori foe Joèl di abi foe doe nanga wan liba, de a srefi leki di foe Esekièl, èn foe san ede disi de prenspari?
4 A kefalek moi profeititori disi ben sa kan memre den djoe katibosma na wan tra profeititori di ben skrifi moro leki toe hondro jari bifo: „Na a oso foe Jehovah wan fonten sa go na doro, èn a moesoe nati a lagipresi foe den Akasiabon pe watra e lon”a (Joèl 3:18). A profeititori foe Joèl, neleki di foe Esekièl, e taki na fesi taki wan liba ben sa lon komoto na a oso foe Gado, a tempel, èn ben sa tjari libi kon na wan kefalek drei presi.
5 Foeroe jari langa kaba A Waktitoren froeklari taki a profeititori foe Joèl e kon troe na ini a ten foe wi.b Dan foe troe, na so a de toe nanga a srefi fisjoen dati foe Esekièl. Na ini a kondre di meki kon boen baka foe Gado en pipel na ini a ten disi, neleki na ini na owroeten Israèl, den blesi foe Jehovah tan lon kon foe troe.
Kefalek foeroe blesi e lon kon
6. Na san a ben moesoe memre den djoe taki a broedoe ben fringi foe natinati na altari na ini a fisjoen?
6 Foe pe den blesi e kon di de na tapoe a pipel foe Gado di kon boen baka? We, loekoe taki a watra e lon komoto na a tempel foe Gado. Na a srefi fasi na ini a ten disi, den blesi e kon foe Jehovah nanga jepi foe en bigi jeje tempel — a seti foe a soifri anbegi. A fisjoen foe Esekièl e taki foe ete wan prenspari penti. Na ini na inisei fesisei-djari, a liba e lon pasa na altari, leti na a zuidsei foe na altari (Esekièl 47:1). Na altari de leti na mindri a tempel na ini a fisjoen. Jehovah e taigi Esekièl finifini fa a tan èn e komanderi taki a broedoe foe wan srakti-ofrandi moesoe fringi foe natinati en (Esekièl 43:13-18, 20). Na altari dati ben de kefalek prenspari gi ala den Israèlsma. A froebontoe di den ben abi nanga Jehovah ben kisi krakti langa ten bifo di Moses ben fringi broedoe na tapoe wan altari na a foetoe foe Bergi Sina-i (Exodus 24:4-8). A natinati di den ben e natinati na altari foe a fisjoen ben moesoe memre den taki te den drai go baka na a kondre foe den di kon boen baka, dan den blesi foe Jehovah ben sa lon go na den so langa leki den ben e libi akroederi a froebontoe di den abi nanga en. — Deuteronomium 28:1-14.
7. San a simbôlis altari wani taki gi kresten na ini a ten disi?
7 Na a srefi fasi, a pipel foe Gado na ini a ten disi kisi blesi nanga jepi foe wan froebontoe — wan moro betre wan, a njoen froebontoe (Jeremia 31:31-34). A froebontoe disi toe ben kisi krakti langa ten bifo kaba nanga broedoe, a broedoe foe Jesus Krestes (Hebrewsma 9:15-20). Na ini a ten disi, awansi wi na wan foe den salfoewan di de na ini a froebontoe dati, noso wi de wan foe den tra skapoe di e kisi wini foe a froebontoe, a simbôlis altari wani taki foeroe gi wi. A e prenki a wani foe Gado di abi foe doe nanga a srakti-ofrandi foe Krestes (Johanes 10:16; Hebrewsma 10:10). Neleki fa a simbôlis altari de leti na mindri foe a jeje tempel, na so a froeloesoe-ofrandi foe Krestes de a moro prenspari sani foe a soifri anbegi. A de a fondamenti foe kisi pardon foe wi sondoe èn so boen, a de a fondamenti gi ala den howpoe di wi abi gi a ten di e kon (1 Johanes 2:2). Foe dati ede wi e doe moeiti foe libi akroederi a wet di abi foe doe nanga a njoen froebontoe, „a wet foe Krestes” (Galasiasma 6:2). So langa wi e doe dati, dan wi sa abi wini foe den sani di Jehovah sreka foe kisi libi.
8. (a) San no ben de na ini na inisei fesisei-djari foe a tempel na ini a fisjoen? (b) Nanga sortoe sani den priester na ini a fisjoen ben kan krin densrefi?
8 Wán foe den wini disi, na wan boen nen na Jehovah. Na ini a tempel foe a fisjoen, na inisei fesisei-djari no ben abi wan sani di ben de prenspari na ini a fesisei-djari foe a tabernakel èn na ini a tempel foe Salomo — wan bigi beki di den ben kari se baka ten, gi den priester, so taki den kan wasi na ini en (Exodus 30:18-21; 2 Kroniki 4:2-6). San den priester na ini a tempel fisjoen foe Esekièl ben kan gebroiki foe krin densrefi? Ija, a wondroe liba dati di e lon pasa na ini na inisei fesisei-djari! Ija, Jehovah ben sa blesi den nanga a sani di den abi fanowdoe foe abi wan krin, noso santa nen na En.
9. Fa den salfoewan nanga den wan foe a bigi ipi kan abi wan boen nen na ini a ten disi?
9 Na a srefi fasi na ini a ten disi, den salfoewan blesi nanga wan boen nen na Jehovah. Jehovah e si den leki santa sma, foe di a e froeklari taki den regtfardiki (Romesma 5:1, 2). Fa a de nanga a „bigi ipi”, di de wan prenki foe den lo di no de priester? Den e anbegi na ini a dorosei fesisei-djari, èn a srefi liba e lon pasa a pisi dati foe a tempel na ini a fisjoen. A e fiti srefisrefi foe dati ede, taki na apostel Johanes ben si a bigi ipi e weri weti èn krin langa krosi te den e anbegi na ini a fesisei-djari foe a jeje tempel! (Openbaring 7:9-14) Awansi fa sma ben handri nanga den na ini a pori grontapoe disi, tokoe den kan de seiker taki so langa den e sori bribi na ini a froeloesoe-ofrandi foe Krestes, taki Jehovah sa si den leki sma di krin èn soifri. Fa den e sori bribi? Te den e waka na baka den foetoestap foe Jesus, èn te den abi tranga froetrow na ini a froeloesoe-ofrandi. — 1 Petrus 2:21.
10, 11. San na wan prenspari sani foe a simbôlis watra, èn san disi abi foe doe nanga a bigi di a liba e kon moro bigi srefisrefi?
10 Soleki fa wi ben taki kaba, wan tra prenspari pisi de foe a simbôlis watra disi — dati na sabi. Na ini Israèl di kon boen baka, Jehovah ben blesi en pipel nanga bijbel leri nanga jepi foe den priester foe en (Esekièl 44:23). Na wan srefi fasi, Jehovah blesi en pipel na ini a ten disi nanga foeroe leri foe en Wortoe foe waarheid, nanga jepi foe a „kownoe priesterwroko” (1 Petrus 2:9). A sabi foe Jehovah Gado, foe den prakseri foe en gi a libisma famiri, èn spesroetoe foe Jesus Krestes nanga a Mesias Kownoekondre, lon kon bogobogo moro nanga moro na ini den lasti dei disi. O moi a froedoe de foe jeje kowroe-ati di wi e kisi èn di e kon dipi moro nanga moro! — Danièl 12:4.
11 Neleki fa a liba di na engel ben marki ben kon dipi moro nanga moro, na so den blesi foe Jehovah di e gi libi kon moro foeroe srefisrefi, so taki a kan teki den foeroe sma di e kon na ini a jeje kondre foe wi di blesi. Wan tra profeititori di e taki dati sani sa kon boen baka, ben taki na fesi: „A pikinwan srefi sa tron wan doesoen, èn a pikinwan sa tron wan makti nâsi. Misrefi, Jehovah, sa meki a go moro esi na ini en eigi ten” (Jesaja 60:22). Den wortoe disi kon troe — miljoenmiljoen sma kon na ipi-ipi foe moksi densrefi nanga wi na ini a soifri anbegi! Jehovah gi foeroe „watra” na ala sma di e drai go na en (Openbaring 22:17). A e sorgoe taki en organisâsi na grontapoe e prati bijbel nanga bijbel poeblikâsi na heri grontapoe na ini hondrohondro tongo. Na a srefi fasi den kresten konmakandra nanga kongres sreka na heri grontapoe so taki ala sma kan kisi kefalek krin watra foe waarheid. Fa den sortoe sani disi di a sreka abi krakti na tapoe sma?
A watra e gi libi!
12. (a) Foe san ede den bon na ini a fisjoen foe Esekièl man gi froktoe soleki fa den e doe dati? (b) San den bon di e tjari froktoe e prenki na ini den lasti dei?
12 A liba na ini a fisjoen foe Esekièl e gi libi nanga gosontoe. Te Esekièl e jere foe den bon di ben sa gro na sei a liba, dan a kisi foe jere: „Den wiwiri foe den no sa kon drei èn den froktoe foe den no sa pori. . . . Èn den froktoe foe den moesoe de leki njanjan èn den wiwiri foe den leki dresi.” Foe san ede den bon disi e meki froktoe na a froewondroe fasi disi? „Bika a watra gi dati — e komoto na a santapresi srefi” (Esekièl 47:12b). Den simbôlis bon disi e prenki ala den sani di Jehovah sreka foe meki libisma kon tron volmaakti baka tapoe gron foe a froeloesoe-ofrandi foe Jesus. Na grontapoe na ini a ten disi, a salfoe fikapisi e teki fesi foe gi jeje njanjan èn foe dresi sma na jejefasi. Baka te ala den 144.000 sma kisi den hemel pai, dan den winimarki di e kon foe a priester diniwroko foe den leki kompe tiriman nanga Krestes sa go doro te na ini a ten di e kon, èn te foe kaba dati sa abi leki bakapisi a wini di a dede foe Adam sa wini krinkrin. — Openbaring 5:9, 10; 21:2-4.
13. Sortoe fasi foe dresi sma feni presi na ini a ten foe wi?
13 A liba foe a fisjoen e lon go na a Dede Se di no abi libi èn a e dresi ala sani di a e miti. A se disi e prenki wan situwâsi di dede na jejefasi. Ma libi de foeroe „na ibri presi pe a liba di kon toe tron moro bigi, e kon” (Esekièl 47:9). Na a srefi fasi, na ini den lasti dei, na ibri presi pe a watra foe libi pasa go na ini, sma kon na libi na jejefasi. Den fosiwan di ben kisi libi baka ben de a salfoe fikapisi, na ini a jari 1919. Den ben opo kon na libi baka na jejefasi, baka di den ben de ini wan dede situwâsi èn pe den no ben doe notinoti (Esekièl 37:1-14; Openbaring 11:3, 7-12). Sensi a ten dati, a prenspari watra dati ben doro tra sma di ben dede na jejefasi, èn den sma disi kon na libi baka èn ben tron wan bigi ipi tra skapoe di e kon foeroe moro nanga moro, èn di lobi Jehovah èn e dini en. Heri esi, a seti disi sa doro den ipi-ipi sma di sa kisi wan opobaka.
14. San a fisi bisnis di e gro na a sekanti foe a Dede Se, e prenki heri boen na ini a ten disi?
14 A krakti di wan sma abi na jejefasi abi leki bakapisi taki boen wroko e doe. Disi de foe si na a fisi bisnis di e gro na den sekanti foe a se di ben dede fositen. Jesus ben taigi den bakaman foe en: „Mi sa meki oenoe kon tron fisiman foe libisma” (Mateus 4:19). Na ini den lasti dei a fisiwroko ben bigin di a fikapisi foe den salfoewan ben tjari kon makandra, ma a no kaba drape. A watra foe Jehovah di e gi libi èn di e kon foe en jeje tempel, èn so srefi a blesi foe soifri sabi, abi krakti na tapoe sma foe ala nâsi. Awansi pe a liba dati doro, a abi leki bakapisi taki jeje libi de.
15. San e sori taki a no ala sma sa teki den sani di Gado seti foe kisi libi, èn san sa de a bakapisi gi den sma disi?
15 A no de foe taki dati a no ala sma e handri boen na tapoe a boskopoe foe libi na ini a ten disi; èn na so a sa de toe nanga den wan di sa kisi wan opobaka na ini a Doesoen Jari Tiri foe Krestes (Jesaja 65:20; Openbaring 21:8). Na engel e froeklari taki pisi foe a se no e kon betre. Den patjapatja presi disi di no abi libi sa ’gi abra na sowtoe’ (Esekièl 47:11). A no ala sma foe a ten foe wi di wi e gi a watra foe Jehovah di e gi libi, sa teki en (Jesaja 6:10). Na Armagedon, ala sma di teki a bosroiti foe tan dede èn siki, sa gi abra na sowtoe, dati wani taki dati den sa kisi pori foe têgo (Openbaring 19:11-21). Ma den sma di dringi den watra disi na wan getrow fasi, kan howpoe foe tan na libi èn si a lasti kontroe foe a profeititori disi.
A liba e lon na ini paradijs
16. O ten èn fa a tempel fisjoen foe Esekièl sa abi en lasti kontroe?
16 Leki tra profeititori di e taki dati sani sa kon boen baka, na so a tempel fisjoen foe Esekièl abi en lasti kontroe na ini a Doesoen Jari Tiri. Dan a priester groepoe no sa de djaso moro na grontapoe. „Den sa de priester foe Gado èn foe Krestes èn den sa tiri leki kownoe makandra nanga en [na ini hemel], doesoen jari langa” (Openbaring 20:6). Den hemel priester disi sa de nanga Krestes foe gi ala den winimarki foe Krestes en froeloesoe-ofrandi. Na a fasi disi a regtfardiki libisma famiri sa kisi froeloesoe, èn sa kisi volmaaktifasi baka! — Johanes 3:17.
17, 18. (a) Fa Openbaring 22:1, 2 e taki foe wan liba di e gi libi, èn san na a moro prenspari ten di a fisjoen dati kon troe? (b) Foe san ede a liba foe libi watra sa kon moro bigi na ini Paradijs?
17 A sa de troetroe taki a liba di Esekièl ben si sa lon na a ten dati nanga a moro krakti watra di e gi libi. Disi na a moro prenspari ten foe a kontroe foe a profeititori di skrifi na Openbaring 22:1, 2: „A ben sori mi wan liba foe libi watra, di ben krin leki kristal, di ben e lon kon foe a kownoestoeroe foe Gado èn foe a Pikin Skapoe go na a mindri foe na edepasi foe en. Èn na a sei disi foe a liba, èn na a sei dati, bon foe libi ben de di ben e gi froktoe twarfoe tron, foe di ibri moen den e meki den froktoe. Èn den wiwiri foe den bon ben de foe dresi den nâsi.”
18 Na ini a Doesoen Jari Tiri, ala siki — na skin sei, na froestan sei, èn na emotioneel sei — sa dresi. Disi prenki boen nanga a ’dresi foe den nâsi’ nanga jepi foe den simbôlis bon. Tangi foe den sani di Krestes nanga den 144.000 sa gi, meki „no wan sma di e libi drape sa taki: ’Mi siki’” (Jesaja 33:24). Èn a liba sa doro en ten pe a sa kon kefalek bigi. A sa abi foe bradi èn kon dipi so taki a kan teki den miljoenmiljoen, kande srefi miljardmiljard sma di sa kisi wan opobaka èn di sa dringi foe a soifri watra disi foe libi. A liba na ini a fisjoen ben dresi a Dede Se, e tjari libi kon awansi pe a watra ben lon go. Na ini Paradijs, man nanga oema sa kon na libi dorodoro pe den sa kon betre foe a dede di den kisi foe Adam, efoe den e sori bribi na ini den winimarki foe a loesoe-paiman di den sa kisi. Openbaring 20:12 e taki na fesi foe „boekoe-lolo” di sa opo na ini den dei dati èn di sa meki sma froestan sani moro boen èn di sa abi wini gi den sma di opo baka na dede. A de wan sari sani taki son sma sa weigri foe kon betre, srefi na ini Paradijs. Den oproeroe sma disi na den sma di sa ’gi abra na sowtoe’, gi têgo pori. — Openbaring 20:15.
19. (a) Fa den sa prati a kondre na ini Paradijs? (b) Sortoe sani na ini Paradijs a foto e prenki? (c) San a wani taki dati a foto de farawe foe a tempel?
19 Na a ten dati toe, a prati di a kondre na ini a fisjoen foe Esekièl sa prati, sa abi wan lasti kontroe. Esekièl ben si taki a kondre ben prati na wan joisti fasi; na a srefi fasi, ibri getrow kresten kan de seiker taki a sa abi wan presi, wan erfenis, na ini Paradijs. Soleki fa a sori, na angri di sma abi foe abi den eigi oso pe den kan libi na ini èn di den sa sorgoe, sa kon troe na wan orde fasi (Jesaja 65:21; 1 Korentesma 14:33). A foto di Esekièl ben si, e prenki heri boen a tiri di Jehovah abi na prakseri gi a njoen grontapoe. A salfoe priester groepoe no sa de na skinfasi moro na mindri a libisma famiri. A fisjoen e sori taki a foto de na ini kondre di „no santa”, di de farawe foe a tempel (Esekièl 48:15). Ala di den 144.000 sa tiri nanga Krestes na hemel, tokoe a Kownoe no sa de sondro sma di e teki presi gi en na grontapoe. Den libisma borgoe foe en sa abi foeroe winimarki foe a lobi-ati tiri di den sa kisi foe na edeman groepoe. Ma a troetroe presi foe a tirimakti no sa de na grontapoe, ma na hemel. Ala sma na grontapoe, so srefi na edeman groepoe, sa saka densrefi na ondro a Mesias Kownoekondre. — Danièl 2:44; 7:14, 18, 22.
20, 21. (a) Foe san ede a nen foe a foto e fiti? (b) A froestan di wi e froestan a fisjoen foe Esekièl, moesoe meki wi aksi wisrefi sortoe aksi?
20 Loekoe den lasti wortoe foe a profeititori foe Esekièl: „A nen foe a foto sensi a dei dati sa de Jehovah Srefi De Drape” (Esekièl 48:35). A foto disi no sa bèsta foe gi sma makti noso krakti; èn a no e bèsta foe meki sma doe a wani foe wan libisma. A de a foto foe Jehovah di e prenki en denki ala ten èn a lobi-ati èn reidelek fasi fa a e doe sani (Jakobus 3:17). Disi e gi wi a switi djaranti taki Jehovah sa blesi a „njoen grontapoe” foe libisma di a seti èn di sa tan te na ini a ten di no skotoe. — 2 Petrus 3:13.
21 A no e naki wi ati te wi e prakseri a sani di wi e froewakti èn di de na wi fesi? A e fiti foe dati ede taki ibriwan foe wi ben sa doe boen foe aksi wisrefi: ’Fa mi e handri na tapoe den kefalek moi blesi di tjari kon na krin na ini a fisjoen foe Esekièl? Mi e horibaka na wan getrow fasi gi a wroko di den lobi-ati opziener e doe, so srefi den wan foe a salfoe fikapisi èn den wan di sa de memre foe na edeman groepoe? Mi meki a soifri anbegi tron a moro prenspari sani na ini mi libi?’ Mi e kisi dorodoro wini foe a watra foe libi di e lon so foeroe na ini a ten disi?’ Meki ibriwan foe wi tan doe dati èn prisiri foe têgo na ini den sani di Jehovah seti!
[Foetoewortoe]
a A lagipresi disi pe watra e lon kande na a Lagipresi foe Kidron, di e bradi go na a zuid-owstoe sei foe Jerusalem èn e kaba na a Dede Se. Spesroetoe a moro lagi pasi foe en no abi watra èn a drei a heri jari langa.
b Loekoe a Watchtower foe 1 mei 1881 nanga De Wachttoren foe 1 september 1981.
San joe ben sa piki?
◻ San a watra di e lon kon foe a tempel e prenki?
◻ Sortoe fasi foe dresi sma Jehovah doe nanga a simbôlis liba, èn foe san ede a liba kon moro bigi?
◻ San den bon na sei den sjoro foe a liba e prenki?
◻ San a foto sa prenki na ini a Doesoen Jari Tiri, èn foe san ede a nen foe a foto e fiti?
[Prenki na tapoe bladzijde 23]
A liba foe libi e prenki den sani di Gado seti foe kisi froeloesoe