Soema abi krakti na tapoe a denki foe joe?
„NO WAN sma e taigi mi san foe denki! Èn no wan sma e taigi mi san foe doe!” Te joe e taki disi na so wan krakti fasi, dan nofotron a wani taki dati joe de toemoesi seiker foe joesrefi èn foe a fasi fa joe srefi e si sani. Na so joe e firi? Wi kan froestan taki no wan sma moesoe teki bosroiti gi joe. Ma a de wan koni sani foe kakafoetoe toemoesi esi gi a rai foe sma di baka ten ben sa kan sori foe de boen rai? Kwetikweti no wan sma de di no man jepi joe foe teki koni bosroiti? Ma fa a tori de toe, joe kan de troetroe seiker taki wan sma no abi krakti na tapoe a denki foe joe sondro foe joe sabi disi srefi?
Foe eksempre, leti na fesi a di foe toe grontapoefeti, Joseph Goebbels, a ministri di ben meki propaganda gi Hitler, ben teki a kino bisnis foe Doisrikondre abra. Foe san-ede? Foe di a ben kon si taki disi ben o de wan toemoesi tranga wrokosani di a ben kan gebroiki foe „abi krakti na tapoe den sani di sma ben bribi èn so srefi toe na tapoe den sani di den ben doe” (Propaganda and the German Cinema 1933-1945). Joe e froestan kande nanga sortoe bakapisi di e gi groskin, Goebbels ben gebroiki a fasi disi èn tra wrokosani foe abi krakti na tapoe aladei sma — gewoon sma di ben de boen na den froestan — so taki den ben kon bribi a filosofia foe den Nazi sondro foe tweifri na dati.
A de so, taki na wan fasi a firi nanga den prakseri foe den sma di joe e arki, ala ten abi krakti na tapoe a fasi fa joe e denki, èn foe dati ede na tapoe den sani di joe e doe. Disi kwetikweti no abi foe de wan ogri sani. Efoe den na sma di wani, taki a e go boen nanga joe — soleki leriman, mati, noso papa noso mama — dan joe sa kisi foeroe wini foe a rai foe den. Ma efoe den na sma di e prakseri den eigi boen nomo èn di tra sma kori toe noso pori a denki foe den, „sma di e bedrigi a froestan foe sma”, soleki fa na apostel Paulus e kari den, dan joe moesoe loekoe boen! — Titus 1:10; Deuteronomium 13:6-8.
So boen, no de toemoesi seiker foe joesrefi èn prakseri taki no wan sma no de di kan abi krakti na joe tapoe. (Teki gersi 1 Korentesma 10:12.) Kande disi e pasa kaba — moro leisi leki joe ben sa wani agri — sondro foe joe sabi srefi. Teki a pikin eksempre foe san joe o bosroiti foe bai te joe e go na wenkri. Na ala ten, dati de wan bosroiti di joesrefi e teki foe di joe ben prakseri boen foe en? Noso na tra sma, nofotron sma di joe no man si, meki joe teki a bosroiti dati nanga jepi foe triki di e wroko heri boen na joe tapoe? Eric Clark, wan koranti skrifiman di e ondrosoekoe sani, denki taki dati de so. „O moro den e seni wan heri ipi reklame kon na wi tapoe”, na so a e taki, „o moro wi no e si omeni krakti a abi na wi tapoe èn tokoe moro nanga moro, pikinmoro seiker a e teki wi abra krinkrin.” A e froeteri toe taki te den e aksi sma omeni krakti den denki taki reklame abi, „moro foeroe foe den e agri taki a e wroko, ma no na tapoe den”. Nofotron, sma denki taki ala tra sma swaki, ma no den. „A gersi leki, nanga den wawan noti no e pasa.” — The Want Makers.
Satan e dwengi joe foe tron leki fa en wani?
Awansi den reklame foe ibridei abi krakti na joe tapoe efoe no, dati no abi serjoesoe bakapisi kande. Ma wan tra krakti de di moro ogri. Bijbel e sori krin taki Satan na basi ini a kori di a e kori sma denki (Openbaring 12:9). Foeroetron, a filosofia foe en de a srefi leki a fasi fa wan man di e meki reklame e denki; a ben taki dati joe abi toe fasi foe abi krakti na tapoe den baiman — „foe di joe e kori den foe bai, noso foe di joe e wroko na tapoe den firi èn a fasi fa den e handri”. Efoe sma di e meki propaganda, nanga sma di e meki reklame kan gebroiki den triki dati foe abi krakti na tapoe a denki foe joe, dan a moesoe de so taki Satan de moro bekwaam srefisrefi foe gebroiki den srefi sortoe triki dati! — Johanes 8:44.
Na apostel Paulus ben sabi disi. A ben frede taki kande sonwan foe den kompe kresten foe en no ben o de na ai moro èn ben o meki Satan bedrigi den. A ben skrifi: „Mi e frede taki na a wán noso tra fasi, neleki fa a sneki nanga en trikifasi ben kori Eva, a denki foe oenoe ben sa kan kon pori èn no ben sa tan ini na opregtifasi nanga a krinfasi di de foe a Krestes” (2 Korentesma 11:3). Si a warskow disi leki wan serjoesoe sani. Noso joe kan tron leki den sma di e bribi taki propaganda nanga sani di sma e doe foe wroko na tapoe den firi èn a fasi fa trawan e handri, abi boen bakapisi — „ma no na tapoe den”. A wroko di a propaganda foe Satan e wroko troetroe wi kan si krin na ala sei na a ogri-atifasi, nanga a kroekafasi, nanga a hoigrifasi di de wan marki foe a geslakti disi.
Foe dati ede, Paulus ben begi den kompe-Kresten foe en „foe no kon de moro leki a seti foe sani disi” (Romesma 12:2). Wan sma di e vertaal bijbel ben poti den wortoe foe Paulus so: „No gi a grontapoe na joe lontoe okasi foe meki joe kon tron leki fa en de” (Romesma 12:2, Phillips). Satan sa proeberi ala sani foe dwengi joe foe kon tron leki fa en wani, soleki a patoe-bakriman foe fositen di ben kwinsi a tokotoko go na ini wan mal so taki a tokotoko ben kan kisi den marki nanga eigifasi di a patoe-bakriman ben wani poti na ini en. Satan sreka a politiek, a bisnis, den relisi foe grontapoe, èn den sma di abi leki wroko foe prisiri trawan na poebliki, foe doe dati. Omeni krakti disi abi na tapoe sma? A abi krakti na tapoe boen foeroe sma, neleki fa a ben de na ini a ten foe apostel Johanes. „Heri grontapoe,” na so Johanes ben taki, „e didon na ini a makti foe a godelowsoe wan.” (1 Johanes 5:19; loekoe so srefi 2 Korentesma 4:4.) Efoe joe e tweifri taki Satan man kori sma èn pori a denki foe den, dan memre o boen a ben man doe disi nanga wan heri nâsi, a pipel Israèl, di ben gi densrefi abra na Gado (1 Korentesma 10:6-12). A sèm sani disi ben sa kan pasa nanga joe? A ben kan de so, efoe joe e gi a krakti di Satan e gebroiki foe kori sma, okasi foe doe dati.
Sabi san e pasa
Nofotron den krakti disi di e kori sma, sa abi krakti na tapoe joe denki soso te joe e gi den na okasi. Vance Packard ben taki a sani disi na ini en boekoe The Hidden Persuaders: „Wi man feti ete nanga den sani dati [di wi no man si] di moesoe overtoigi wi: wi kan teki wan bosroiti taki noti no man overtoigi wi. Pikinmoro ala leisi wi man teki a bosroiti ete, èn sani no kan basi wi denki krinkrin efoe wi sabi san e pasa.” Dati de so toe nanga propaganda èn nanga a bedrigifasi foe sma.
A no de foe taki, dati efoe joe „sabi san e pasa”, dan joe moesoe gi boen sani okasi foe abi krakti na tapoe joe denki. Neleki fa wan gosontoe skin abi boen njanjan fanowdoe, na so a de toe nanga wan gosontoe froestan efoe a moesoe wroko boen (Odo 5:1, 2). Te wan sma no sabi nofo, dan dati kan doe en boen foeroe ogri, neleki fa a kan doe en ogri te sma no ben leri en den joisti sani. So boen, ala di a troe taki joe moesoe kibri joe denki gi prakseri noso filosofia di e kori sma, tokoe joe moesoe proeberi foe no soekoe fowtoe na ala rai di sma e gi. — 1 John 4:1.
Foe overtoigi sma na wan opregti fasi a no a sèm leki foe meki propaganda na wan kibri fasi. A de seiker taki na apostel Paulus ben warskow a jonkoeman Timoteus taki a ben moesoe loekoe boen nanga „godelowsoe sma èn nanga bedrigisma [di] sa kon moro ogri, ala di den e kori sma èn trawan e kori den”. Ma Paulus ben taki toe: „Ma joe, tan na ini den sani di joe ben leri èn di den ben boeweigi joe foe bribi, foe di joe sabi foe soema joe ben leri den” (2 Timoteus 3:13, 14). Foe di ala sani di joe e poti na ini joe prakseri sa abi krakti na joe tapoe pikinso, meki a de prenspari foe ’sabi foe soema joe e leri sani’, so taki joe kan de seiker taki den na sma di wani taki a e go boen nanga joe, èn den no de sma di e prakseri den eigi boen nomo.
Na joe moesoe teki a bosroiti. Joe kan teki a bosroiti foe ’kon de leki a seti foe sani disi’ foe di joe e meki den filosofia foe grontapoe nanga a fasi fa sma e prakseri foe sani, tiri a denki foe joe (Romesma 12:2). Ma a grontapoe disi no wani meki a e go boen nanga joe. „Loekoe boen”, na apostel Paulus e warskow foe dati ede, „kande wan sma de, di sa tjari oenoe gowe leki wan sani di a kisi nanga jepi foe filosofia nanga bedrigifasi di de wan soso sani, akroederi den gwenti foe libisma” (Kolosesma 2:8). A no moeilek foe Satan dwengi joe foe tron na a fasi disi noso foe ’tjari joe gowe leki wan sani di a kisi’. A de neleki te joe e hari a smoko foe a skarèt di wan tra sma e smoko. Soso te joe e hari a loktoe nomo di kon doti, dan dati kan abi takroe bakapisi gi joe kaba.
Ma tokoe joe kan sorgoe taki joe no e hari a „loktoe” dati (Efeisesma 2:2). Teki na presi foe dati, a rai foe Paulus: „Kon kenki foe di oenoe e kenki oen prakseri, so taki oenoe kan ondrosoekoe èn si gi oensrefi san na a boen, switi èn volmaakti wani foe Gado” (Romesma 12:2). Disi e teki moeiti troetroe (Odo 2:1-5). Memre, Jehovah a no wan sma di e basi wi denki. A e leri wi ala san wi moesoe sabi, ma efoe joe wani feni boen foe dati, dan joe moesoe gi jesi èn meki a abi krakti na tapoe joe denki (Jesaja 30:20, 21; 1 Tesalonikasma 2:13). Joe moesoe de klariklari foe foeroe joe denki nanga a waarheid di de na ini „den santa boekoe”, Gado en Wortoe bijbel, di sma skrifi nanga jepi foe Gado en santa jeje. — 2 Timoteus 3:15-17.
Meki Jehovah abi krakti na tapoe joe denki
Joe moesoe de klariklari foe gi jesi efoe joe wani abi wini foe a krakti di Jehovah abi na tapoe joe denki, èn dati ben de krin foe si di Jehovah ben taigi a profeiti Jeremia foe go na a wrokope foe wan patoe-bakriman. Jeremia ben si fa a patoe-bakriman ben bosroiti foe doe wan tra sani nanga wan prapi, foe di „na anoe foe a patoe-bakriman ben pori” a prapi di a ben proeberi meki. Baka dati Jehovah ben taki: „Mi no man doe nanga oenoe pipel neleki fa a patoe-bakriman disi e doe, o oso foe Israèl? . . . Loekoe! Neleki a tokotoko ini na anoe foe a patoe-bakriman, so oenoe de ini mi anoe, o oso foe Israèl” (Jeremia 18:1-6). Disi ben wani taki, dati sma na Israèl ben de soso leki pisi tokotoko di no abi libi, na ini na anoe foe Jehovah foe a meki den tron wan prapi soleki fa en ben wani?
Noiti Jehovah e gebroiki en almakti krakti foe meki sma doe sani di den no wani; èn a no de frantiwortoe toe foe sani di meki èn di no boen, soleki dati de kande nanga wan libisma patoe-bakriman (Deuteronomium 32:4). Fowtoe e kon te den sma di Jehovah e proeberi foe abi krakti na den tapoe na wan positief fasi, no wani waka baka a tiri foe En. Dati na wán bigi difrenti na mindri joe nanga wan pisi tokotoko di no abi libi. Joe abi wan fri wani. Te joe e gebroiki a fri wani, dan joe kan bosroiti foe handri akroederi a krakti di Jehovah abi na tapoe joe denki, noso joe kan bosroiti foe kakafoetoe gi a krakti foe espresi.
Disi e leri wi wan serjoesoe sani! Moro betre wi e arki a sten foe Jehovah na presi taki wi e kakafoetoe gi en na wan heimemre fasi èn taki: „No wan sma e taigi mi san foe doe”! Wi alamala abi Jehovah en krakti di e tiri sma, fanowdoe (Johanes 17:3). De neleki a psalm singiman David, di ben begi: „Meki mi kon sabi den pasi foe joe, o Jehovah; Leri mi den pasi foe joe” (Psalm 25:4). Prakseri san kownoe Salomo ben taki: „Wan koni sma sa arki èn sa teki moro leri na ini en” (Odo 1:5). Joe sa arki? Efoe joe e doe dati, dan a „krakti foe man denki srefi sa hori wakti gi joe, a koni foe si sani krin srefi sa kibri joe”. — Odo 2:11.