Wi kan libi foe têgo troetroe?
„Leriman, sortoe boen mi moesoe doe foe kisi têgo libi.” — MATEUS 19:16.
1. San wi kan taki foe a libimarki di wi leki libisma kan doro?
A KOWNOE foe Persia, Serkses I, di wi sabi na ini Bijbel leki Ahasferos, ben ondrosoekoe den legre foe en, sjatoe bifo den ben o go feti na ini a jari 480 b.G.T. (Ester 1:1, 2). Soleki fa a Griki historia skrifiman Herodotus skrifi, a kownoe ben krei di a ben loekoe den man foe en. Foe san ede? „A e sari mi”, Serkses ben taki, „te mi e prakseri a sjatoe libi foe libisma. Bika no wán foe den man disi sa de na libi baka wán hondro jari.” Joesrefi si toe taki a de wan sari sani taki a libi sjatoe èn taki no wan sma wani kon owroe, kon siki, èn dede. Ai, wi wani srefisrefi foe libi wan gosontoe èn kolokoe libi leki jongoe sma! — Job 14:1, 2.
2. Sortoe howpoe foeroe sma abi, èn foe san ede?
2 A moi foe si taki The New York Times Magazine foe 28 september 1997 ben pristeri na artikel „Den wani libi”. A ben skrifi den wortoe foe wan ondrosoekoeman di ben taki: „Mi e bribi troetroe taki wi ben kan de a fosi geslakti di e libi foe têgo!” Kande joe toe e bribi taki wi kan libi foe têgo. Kande joe e bribi dati foe di Bijbel e pramisi taki wi kan libi foe têgo djaso na grontapoe (Psalm 37:29; Openbaring 21:3, 4). Ma son sma e bribi taki wi kan libi foe têgo foe tra sani ede, boiti den wan di de foe feni na ini Bijbel. Te wi e ondrosoekoe wan toe foe den sani disi, dan dati sa jepi wi foe froestan taki wi kan libi foe têgo troetroe.
Gado meki wi foe libi foe têgo
3, 4. (a) Foe san ede son sma e bribi taki wi ben moesoe man libi foe têgo? (b) San David ben taki foe a fasi fa Gado meki en?
3 Wán sani di e meki taki foeroe sma e bribi taki libisma moesoe man libi foe têgo abi foe doe nanga a kefalek moi fasi fa wi meki. Foe eksempre, a de troetroe wan wondroe sani fa wi ben meki na ini a bere foe wi mama! Wan prenspari sabiman tapoe a kontren foe na owroe di sma e kon owroe ben skrifi: „Baka di a natoeroe ben doe den wondroe na a momenti te na oema e kisi bere te na a geborte, èn baka dati na a ten te wan sma e kon lepi foe kan abi seks te leki a tron wan bigisma, dan a natoeroe no ben wani meki wan sistema di gersi moro makriki, wan sistema di no ben sa tapoe na owroe di sma e kon owroe èn di ben sa meki den wondroe dati tan foe go doro foe têgo.” Ija, te wi e loekoe a wondroe fasi fa wi meki, dan na aksi e tan: Foe san ede wi moesoe dede?
4 Foeroe doesoen jari pasa, a Bijbel skrifiman David ben prakseri foe den srefi sortoe wondroe dati, ala di a no ben man si na ini a bere foe wan oema soleki fa den sabidensiman na ini a ten disi kan doe. David ben prakseri dipi foe a fasi fa a ben meki di, soleki fa a ben skrifi, a ben kisi ’kibri na ini a bere foe en mama’. A ben taki dati, na a ten dati, ’den niri foe en ben meki’. A ben taki toe foe a ten di den „bonjo” foe en ben meki di, soleki fa a ben taki, ’joe ben meki mi kibrikibri’. Dan David ben taki foe „na embryo foe mi” èn a ben taki foe na embryo dati na ini a bere foe en mama: „Ala pisi foe en ben skrifi kaba.” — Psalm 139:13-16.
5. Sortoe wondroe doe di wi ben meki na ini a bere foe wi mama?
5 A de krin taki wan troetroe plan di ben skrifi nanga anoe no ben de foe meki David na ini a bere foe en mama. Ma di David ben prakseri dipi foe a fasi fa den „niri”, den „bonjo” nanga den tra pisi foe en skin ben meki, a ben gersi gi en leki a fasi fa den sani disi ben meki ben de akroederi wan plan — taki ala sani ben „skrifi” kaba, foe taki en so. A ben gersi leki a cel di kon tron wan pikin na ini en mama ben abi wan bigi kamra di lai nanga boekoe di e froeteri finifini fa foe meki wan libisma beibi, èn den frekti tori disi ben gi na ibri njoen cel. Foe dati ede Science World tijdschrift e gebroiki na agersitori di e taki dati ’ibri cel na ini wan embryo di e gro, abi wan kasi di foeroe nanga plan’.
6. Sortoe boeweisi de taki, soleki fa David ben skrifi, wi ’meki na wan froewondroe fasi’?
6 Oiti joe prakseri foe a wondroe fasi fa a skin foe wi e wroko? Jared Diamond, wan sabiman tapoe a kontren foe biologie ben taki: „Wán leisi na ini wan toe dei wi e kenki den cel foe wi inibere, èn den cel foe a pisisaka e kenki wán leisi ibri toe moen, èn den redi broedoecel foe wi e kenki wán leisi ibri fo moen.” A ben taki te foe kaba: „A natoeroe e prati wi na pisipisi èn e poti wi na makandra baka ibri dei.” San dati wani taki troetroe? A wani taki dati awansi omeni jari wi ben sa kan libi — awansi na 8 jari, noso 80 jari, noso srefi 800 jari — tokoe wi skin e tan jongoe srefisrefi. Wan sabidensiman ben bereken wan leisi: „Na ini wán jari, pikinmoro 98 procent foe den atoom na ini wi sa meki presi gi tra atoom di wi e teki na ini wi te wi e bro, e njan, èn e dringi.” Ija, soleki fa David ben prèise Gado, wi ’meki na wan froewondroe fasi’. — Psalm 139:14.
7. Sortoe denki son sma ben abi, te den e loekoe a fasi fa wi skin meki?
7 Wan prenspari sabiman tapoe a kontren foe a grani di sma e kon grani, ben taki foe a fasi fa wi skin meki: „Wi no sabi foe san ede sma e kon owroe.” A gersi troetroe taki wi ben moesoe libi foe têgo. Èn na foe dati ede meki libisma e proeberi foe libi foe têgo nanga jepi foe a sabidensi foe den. No so langa pasa, Dr. Alvin Silverstein ben skrifi nanga overtoigi na ini en boekoe Conquest of Death: „Wi sa kon froestan finifini fa a libi tan. Wi sa froestan . . . fa wan sma e kon owroe.” Nanga sortoe bakapisi? A ben taki fa sani o de: „’Owroe’ sma no sa de moro, bika a sabi di wi abi foe poeroe dede, sa meki toe taki sma sa kon jongoe foe têgo.” Te wi e loekoe san den disiten sabidensiman ben ondrosoekoe foe a fasi fa libisma meki, dan a prakseri foe têgo libi gersi wan sani di no kan srefisrefi? Ete wan moro tranga reide de foe bribi taki têgo libi na wan sani di kan.
Na angri foe libi foe têgo
8, 9. Sortoe angri di wi gebore nanga en, sma na ini a heri historia abi?
8 Oiti joe si taki libisma meki nanga na angri foe libi foe têgo? Wan datra ben skrifi na ini wan Doisri tijdschrift: „A dren di sma abi foe libi foe têgo, owroe leki a libisma famiri srefi.” The New Encyclopædia Britannica ben taki foe den sani di wan toe owroeten Europasma ben bribi: „Prenspari sma sa libi foe têgo na ini wan brenki paleisi di tapoe nanga gowtoe.” Èn, ai, sma doe foeroe sani foe satisferi a moro bigi angri di den abi foe libi foe têgo!
9 The Encyclopedia Americana e taki dati moro leki 2000 jari pasa na ini China, „den kèiser nanga den [gewoon] sma toe, na ondro a tiri foe den Tao priester, no ben wani wroko foe di den ben soekoe a wondroe dringi di meki sma man libi langa” — wan so-kari fasi foe tan jongoe. Ija, na ini a heri historia, sma bribi taki te den ben o gebroiki difrenti sortoe moksi dresi noso te den ben o dringi wan sortoe watra srefi, dan den ben kan tan jongoe.
10. Sortoe sani sma ben proeberi na ini a ten disi foe meki sma man libi moro langa?
10 A moeiti di sma doe na ini a ten disi foe satisferi na angri di sma abi sensi den gebore foe libi foe têgo, de aparti toe. Wan prenspari eksempre na a poti di den e poti wan sma di dede foe wan siki, na ini ijs. Den doe disi foe di den e howpoe taki den sa man meki a sma kon na libi baka wan dei te den feni wan dresi gi a siki. Wan sma di e horibaka gi a sani disi di sma e doe, èn san den e kari cryonica, ben skrifi: „Efoe a boen howpoe foe wi kon troe, èn wi kon sabi fa foe dresi sma noso poeroe ala mankeri — so srefi a swaki di sma swaki te den kon owroe — dan den sma di ’dede’ now sa abi wan libi di e go nanga langa na ini a ten di e kon.”
11. Foe san ede sma abi na angri lostoe foe libi foe têgo?
11 Kande joe e aksi joesrefi, foe san ede na angri disi foe libi foe têgo de so tranga na ini a prakseri foe wi? A de bika „[Gado] poti têgo ten na ini a froestan foe libisma”? (Preikiman 3:11, Revised Standard Version) Disi na wan tori di wi moesoe prakseri serjoesoe foe en! Prakseri disi: Foe san ede wi ben sa gebore nanga na angri foe libi foe têgo — foe ala ten — efoe a no ben de a prakseri foe wi Kriaman foe meki na angri disi kon troe? A ben sa de wan boen sani foe en sei te a ben sa kria wi nanga na angri foe wani têgo libi èn baka dati a e meki wi lasi-ati foe di a no e gi wi na okasi foe meki na angri dati kon troe? — Psalm 145:16.
Soema wi moesoe froetrow?
12. San wan toe sma e bribi, ma joe denki taki boen reide de foe bribi dati?
12 Tapoe san wi moesoe poti wi froetrow foe kan kisi têgo libi? Wi man poti wi prakseri tapoe a libisma sabidensi foe a di foe 20 noso 21 jarihondro? Na artikel foe The New York Times Magazine „Den wani libi” ben taki foe a „gado: sabidensi” èn a „bribi di sma e bribi na ini den sani di den man doe nanga sabidensi”. Den ben taki srefi foe wan ondrosoekoeman taki „a [e] bribi serjoesoe . . . taki wi sa feni den tèknik foe man wroko na tapoe den gen, foe kan froeloesoe [wi] biten, so taki sma no sa kon owroe moro, èn kande sma sa kon jongoe baka”. Ma te joe loekoe en boen, dan den moeiti di libisma doe foe no meki sma kon owroe moro, noso foe poeroe dede, no ben wroko srefisrefi.
13. Fa a stroektoeroe foe wi ede-tonton e sori taki Gado ben meki wi nanga a prakseri foe libi foe têgo?
13 Disi wani taki dati no wan fasi no de foe kisi têgo libi? Kwetikweti! Wan fasi de! A kefalek moi fasi fa wi ede-tonton meki, di man tan teki leri pikinmoro sondro wan kaba, moesoe overtoigi wi taki a de so. James Watson, wan sabiman tapoe a kontren foe moleculair biologie, ben kari na ede-tonton foe wi „a moro frekti sani di wi si te nanga now na ini wi universum”. Èn a neuroloog Richard Restak ben taki: „Na no wan presi na ini na universum di wi sabi, wan sani de di de pikinso srefi leki na ede-tonton.” Foe san ede wi ben sa abi wan ede-tonton di man tan hori èn leri pikinmoro ala tori, èn wan skin di meki foe wroko foe têgo, efoe a no ben de a prakseri taki wi ben sa moesoe libi foe têgo?
14. (a) Na sortoe bosroiti di abi foe doe nanga a libi foe libisma, den Bijbel skrifiman e sori go? (b) Foe san ede wi moesoe poti wi froetrow tapoe Gado èn no tapoe libisma?
14 Dan san na a wan-enkri logis sani di wi kan taki te foe kaba, èn di abi en gron tapoe troe tori? A no de so, taki wan koni Mekiman di abi ala makti ben meki wi èn kria wi, so taki wi ben kan libi foe têgo? (Job 10:8; Psalm 36:9; 100:3; Maleaki 2:10; Tori foe den Apostel 17:24, 25) Foe dati ede, a de so taki wi moesoe handri nanga koni dan èn gi jesi na a komando foe a psalm singiman foe Bijbel, di ben skrifi nanga jepi foe Gado en santa jeje: „No poti oen froetrow tapoe heiheisma, noso tapoe a manpikin foe libisma na grontapoe, di froeloesoe no de na en.” Foe san ede wi no moesoe froetrow tapoe libisma? Bika soleki fa a psalm singiman ben skrifi, „en jeje e komoto gowe, a e go baka na en gron; na a dei dati den prakseri foe en e lasi gowe”. Ija, ala di libisma man libi foe têgo, tokoe den no man doe noti te den miti nanga dede. A psalm singiman e taki te foe kaba: „Kolokoe foe a sma . . . di e howpoe tapoe Jehovah en Gado.” — Psalm 146:3-5.
A de troetroe a prakseri foe Gado?
15. San e sori taki a de a prakseri foe Gado taki wi moesoe libi foe têgo?
15 Ma joe kan aksi joesrefi: ’A de troetroe a prakseri foe Gado taki wi moesoe libi foe têgo? Ija, na so a de! Someni leisi a Wortoe foe en pramisi dati. „A presenti di Gado e gi, na têgo libi”, Bijbel e gi wi a djaranti. Johanes, a foetoeboi foe Gado, ben skrifi: „Disi na a sani di [Gado] ensrefi ben pramisi wi: a têgo libi.” Na foe dati ede wan jonkoeman ben aksi Jesus: „Leriman, sortoe boen mi moesoe doe foe kisi têgo libi?” (Romesma 6:23; 1 Johanes 2:25; Mateus 19:16) Foe taki en leti, na apostel Paulus ben skrifi foe „wan howpoe tapoe a têgo libi di Gado, di no man lei, ben pramisi bifo ten di pasa someni langa kaba”. — Titus 1:2.
16. Na sortoe fasi Gado pramisi têgo libi „bifo ten di pasa someni langa kaba”?
16 San a wani taki dati Gado ben pramisi têgo libi „bifo ten di pasa someni langa kaba”? Son sma e denki taki na apostel Paulus ben taki dati bifo Gado ben kria a fosi trowpaar, Adam nanga Eva, A ben abi na prakseri taki libisma moesoe libi foe têgo. Ma efoe Paulus ben taki foe wan ten baka di Gado ben kria libisma èn di Jehovah ben taki san na a prakseri foe en, dan a de krin taki a de a wani foe Gado toe taki libisma moesoe libi foe têgo.
17. Foe san ede Gado ben poeroe Adam nanga Eva foe a djari foe Eden, èn foe san ede a ben poti keroebim na a presi pe joe moesoe go na inisei?
17 Bijbel e taki dati na ini a djari foe Eden „Jehovah Gado ben meki . . . gro komopo na a gron . . . a bon foe libi”. Gado ben poeroe Adam foe a djari, so taki Adam no ben sa man „langa en anoe èn troetroe teki froktoe toe foe a bon foe libi èn njan èn libi” — ija, foe têgo! Baka di Jehovah ben jagi Adam nanga Eva poeroe foe a djari foe Eden, Jehovah ben poti „den keroebim èn a plata sei foe wan feti-owroe di ben de ini faja èn di ben drai lontoe doronomo foe hori wakti na a pasi di e go na a bon foe libi”. — Genesis 2:9; 3:22-24.
18. (a) San a ben sa doe gi Adam nanga Eva efoe den ben sa njan foe a bon foe libi? (b) San a wani taki te sma ben sa njan foe a bon dati?
18 Efoe Adam nanga Eva ben kisi primisi foe njan foe a bon dati foe libi, dan san dati ben sa doe gi den? Ija, a grani foe libi foe têgo na ini Paradijs! Wan Bijbel sabiman ben gi na idea: „A bon foe libi ben moesoe abi wan boen krakti di ben kan kibri a libisma skin foe a no kon swaki foe di a ben sa kon grani, noso foe di a ben sa go na baka te a sa dede.” A ben froeklari srefi taki „wan sortoe dresi di meki foe wiwiri [foe a bon] ben de na ini paradijs di ben kan poeroe den bakapisi” foe a grani di sma ben sa kon grani. Ma Bijbel no e taki dati a bon foe libi srefi ben abi sani di ben kan gi sma libi. Na presi foe dati, a bon dati ben prenki soso a djaranti foe têgo libi di Gado e gi a sma di ben sa kisi primisi foe njan foe a froktoe foe a bon. — Openbaring 2:7.
A prakseri foe Gado no kenki
19. Foe san ede Adam dede, èn foe san ede wi, den bakapikin foe en, e dede toe?
19 Di Adam ben sondoe a ben lasi a reti foe libi foe têgo gi ensrefi èn gi ala den bakapikin foe en di no ben gebore ete (Genesis 2:17). Di a ben tron wan sondari bika a ben trangajesi, dan a ben kon mankeri wan sani, a ben tron onvolmaakti. Sensi a ten dati, a skin foe Adam, foe taki en leki fa a de, ben kon sreka gi dede, Bijbel e taki: „A pai foe sondoe na dede” (Romesma 6:23). Boiti dati, den onvolmaakti bakapikin foe Adam ben kon sreka gi dede toe, no gi têgo libi. Bijbel e froeklari: „Nanga wán man [Adam], sondoe ben kon na grontapoe èn nanga sondoe dede kon, èn na so dede panja go na ala libisma, foe di den alamala ben sondoe.” — Romesma 5:12.
20. San e sori taki a ben de a prakseri taki libisma ben moesoe libi foe têgo na grontapoe?
20 Ma fa a ben o de efoe Adam no ben sondoe? Fa a ben o de te a no ben trangajesi Gado èn a ben kisi primisi foe njan foe a bon foe libi? Pe a ben sa abi a têgo libi di Gado gi? Na ini hemel? Nôno! Gado no ben taki dati a ben o tjari Adam go na hemel. A ben kisi wroko foe doe djaso na grontapoe. Bijbel e froeklari taki „Jehovah Gado ben meki ibri sortoe bon di ben de wan lostoe gi na ai èn boen foe njan gro komopo na a gron”, èn a e taki: „Jehovah Gado ben bigin teki libisma èn poti en na ini a djari foe Eden foe wroko en èn foe sorgoe en” (Genesis 2:9, 15). Baka di Gado ben kria Eva leki wan patna foe Adam, dan den toe sma disi ben kisi moro wroko foe doe djaso na grontapoe. Gado ben taigi den: „Oen meki pikin èn kon foeroe èn foeroe grontapoe èn poti en na oen ondro, èn abi na oen ondro den fisi foe se nanga den kriatoeroe foe hemel di e frei, nanga ibri libi kriatoeroe di e boeweigi na grontapoe.” — Genesis 1:28.
21. Sortoe kefalek moi howpoe den fosi libisma ben abi?
21 Prakseri den kefalek moi howpoe na grontapoe di den komando dati foe Gado ben gi Adam nanga Eva! Den ben moesoe kweki volmaakti èn gosontoe manpikin nanga oemapikin na ini a Paradijs na grontapoe. Te den lobi pikin foe den ben o gro kon moro bigi, dan den pikin disi ben sa kisi pikin toe èn ben sa doe prisiri wroko makandra nanga den na ini a djari foe ondrow a Paradijs dati. Te ala den meti ben sa de na den ondro, dan a libisma famiri ben sa abi wan libi di e gi foeroe prisiri. Prakseri a prisiri di den ben sa abi foe meki a djari foe Eden kon moro bigi so taki te foe kaba, a heri grontapoe ben sa tron wan paradijs! Joe no ben sa prisiri foe libi na ini so wan moi tanpresi na grontapoe nanga volmaakti pikin, sondro foe broko joe ede taki joe sa kon owroe èn dede? Meki den eigi firi foe joe ati piki na aksi dati gi joe.
22. Foe san ede wi kan de seiker taki Gado no ben kenki a prakseri di a abi gi grontapoe?
22 We, di Adam nanga Eva ben trangajesi èn Gado ben poti den na dorosei foe a djari foe Eden, dan Gado ben kenki a prakseri foe en taki libisma moesoe libi foe têgo na ini wan Paradijs na grontapoe? Kwetikweti! Efoe Gado ben sa doe dati, dan dati ben sa wani taki dati Gado ben erken taki a lasi, bika a no man doe san a ben abi na prakseri na ini a bigin. Wi kan de seiker taki Gado e doe san a pramisi, soleki fa ensrefi e froeklari: „Mi wortoe di e komoto na mi mofo, sa sori taki a de. A no sa drai kon baka na mi sondro bakapisi, ma seiker a sa doe a sani dati di mi abi prisiri na ini, èn foe troe, a sa abi boen bakapisi na ini san mi ben seni en go.” — Jesaja 55:11.
23. (a) San e boeweisi ete wan tron taki a de a prakseri foe Gado taki den sma di lobi regtfardikifasi sa libi foe têgo na grontapoe? (b) Foe san wi sa taki now?
23 Bijbel e tjari kon na krin taki a prakseri foe Gado gi grontapoe no kenki, te Gado e pramisi: „Na den regtfardiki sma sa abi grontapoe leki a goedoe foe den, èn den sa libi na tapoe foe têgo.” Srefi Jesus Krestes ben taki na ini en Bergitaki dati den safri-atiwan sa kisi grontapoe (Psalm 37:29; Mateus 5:5). Ma fa wi kan kisi têgo libi, èn san wi moesoe doe foe abi so wan libi? Wi sa taki foe disi na ini na artikel di e kon now.
San joe ben sa piki?
◻ Foe san ede foeroe sma e bribi taki wi man libi foe têgo?
◻ San moesoe boeweisi wi taki Gado ben meki wi foe libi foe têgo?
◻ San ben de a prakseri di Gado ben abi na ini a bigin gi libisma èn gi grontapoe?
◻ Foe san ede wi kan de seiker taki Gado sa meki a prakseri di a ben abi na ini a bigin kon troe?