Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • Go doro foe gro ini sabi
    A Waktitoren 1993 | 1 augustus
    • kisi di wi e kisi moro sabi foe Gado nanga en Manpikin. Dati na wan reidelek sani, foe di a Mekiman, Jehovah, na a moro prenspariwan foe troetroe sabi. A sma di frede Gado man foe si afersi na a joisti fasi èn e teki bosroiti di abi waarde. — Odo 1:7.

      6 Dan Petrus ben gi a deki-ati: „Moksi na oen bribi boenfasi, na oen boenfasi sabi, na oen sabi a dwengi di oenoe e dwengi oensrefi, na a dwengi di oenoe e dwengi oensrefi horidoro, na oen horidoro a gi di oenoe e gi oensrefi na a dini foe Gado, na a gi di oenoe e gi oensrefi na a dini foe Gado brada lobi, na oen brada lobi, lobi. Bika efoe den sani disi de na oenoe èn de pasa marki, dan den sa tapoe oenoe foe de inaktief noso sondro froktoe ini a tori foe a soifri sabi foe wi Masra Jesus Krestes” (2 Petrus 1:5-8).b Ini a kapitel di e kon na baka, wi e leisi taki a kisi foe sabi e jepi sma foe kibri densrefi gi a dotifasi foe grontapoe (2 Petrus 2:20). Petrus ben tjari kon na krin so boen, taki den sma di e tron kresten abi sabi fanowdoe, neleki den sma di e dini Jehovah kaba. Joe de na ini wan foe den groepoe disi?

      A leri foe sani, taki a sani ibritron baka, a gebroiki di joe moesoe gebroiki en

      7. Na sortoe fasi foeroe sma ben kisi soifri sabi foe fondamenti bijbel waarheid?

      7 Kande joe abi wan bijbelstudie nanga Jehovah Kotoigi, bika joe e herken na opregtifasi foe a boskopoe foe den. Wan tron ini wan wiki, a e teki wan joeroe so, joe e loekoe wan tori foe bijbel èn joe e gebroiki wan jepisani so leki Joe kan libi foe têgo ini wan Paradijs na grontapoe. Heri boen! Foeroe sma di ben abi so wan studie nanga Jehovah Kotoigi, ben kisi soifri sabi. Ma san joe kan doe foe meki san joesrefi e leri kon moro foeroe? Dja wan toe rai de.c

      8. San wan studenti kan doe foe leri moro, te a e sreka ensrefi gi wan studie?

      8 Te joe e sreka joesrefi gi a studie foe joe, dan teki na fesi wan loekoe na a materiaal di moesoe studeri. Dati wani taki dati joe moesoe loekoe a nen foe a kapitel, den ondro-edewortoe nanga ala den prenki di den gebroiki foe agersi san skrifi. Moro fara, te joe e leisi wan paragraaf noso pisi foe a boekoe, soekoe den edeprakseri èn den bijbeltekst di e horibaka gi a tori, èn poti wan strepi na den ondro noso meki den kon na fesi nanga wan moi kloroe. Foe si efoe joe ben leri den waarheid di moesoe studeri, proeberi foe gi piki tapoe den aksi foe den difrenti paragraaf. Te joe e doe disi, proeberi taki den piki nanga joe eigi wortoe. Te foe kaba, loekoe a lès sjatoe baka, ala di joe e proeberi foe memre den moro prenspari penti èn boeweisi di e horibaka gi a tori.

      9. Fa a teki di wan sma e teki den rai di gi ini a tori foe studeri sa jepi en foe leri?

      9 Joe kan froewakti foe kisi moro sabi efoe joe e doe san den rai disi taki. Foe san ede? Wán reide de, taki joe sa go loekoe a materiaal nanga wan bigi angri foe leri, èn sreka a doti, foe taki en so. Foe di joe o loekoe a tori sjatoe wantron moro èn dan soekoe den moro prenspari penti nanga a fasi fa sani taki-go-taki-kon, dan joe sa si fa finifini tori abi foe doe nanga a thema noso a bosroiti. Foe loekoe sani sjatoe wan lasti leisi, sa jepi joe foe memre san joe ben studeri. San sa jepi joe te joe abi baka ten joe bijbelstudie?

      10. (a) Foe san ede a no abi so foeroe waarde te joe e taki nomo ibritron baka foe sani noso njoen bodoi? (b) San de ini a tori te joe wani foe „memre sani pikinsopikinso ibritron moro langa”? (c) Fa den manpikin foe den Israèlsma ben abi wini kande foe a taki di sani ben taki ete wantron baka?

      10 Sma di sabi sani tapoe a kontren foe gi leri, sabi a waarde foe taki noso loekoe wan sani ete wan tron baka te a fiti èn nanga wan marki ini prakseri. Disi a no soso a taki baka foe wortoe leki wan popokai, wan sani di joe ben proeberi na skoro, di joe ben e leri wan toe nen, sani noso idea na ede. Ma joe ben kon si, taki heri esi joe ben frigiti san joe ben leri na ede foe taki, taki esi-esi a ben komoto baka ini a memre foe joe? Foe san ede? Foe taki wan njoen wortoe noso wan sani baka leki wan popokai, kan de wan soi sani èn joe no sa man hori en langa na ede. San kan kenki a sani dati? A wani di joe wani troetroe foe leri wan sani sa jepi. Wan tra sroto na foe taki sani ete wan tron baka nanga wan marki ini prakseri. Wan toe miniti baka te joe leri wan penti, bifo a komoto ini a memre foe joe, proeberi foe kari kon baka na ini joesrefi san joe ben leri. A sani disi den e kari „memre sani pikinsopikinso ibritron moro langa”. Foe di joe e tjari a sani kon baka ini a memre foe joe, bifo a lasi gowe, dan joe e meki a pisi ten foe hori sani ini joe prakseri kon moro langa. Ini Israèl, papa ben moesoe stampoe den komando foe Gado go ini den manpikin foe den (Deuteronomium 6:6, 7). „Stampoe wan sani go na ini” wani taki foe gi leri nanga jepi foe a taki di joe e taki en ete wantron baka. Kande foeroe foe den papa dati ben bigin leri den wet fosi na den manpikin; baka ten den ben taki ete wantron baka foe den bodoi; èn dan den ben poti aksi gi den manpikin foe den foe den sani di den ben leri.

      11. San wi kan doe na a ten foe wan bijbelstudie foe meki sma leri moro?

      11 Efoe wan Kotoigi e hori wan bijbelstudie nanga joe, dan efoe a de wan man noso oema, a kan jepi joe foe leri sani, foe di na a joeroeten te a e hori a studie, safrisafri a e loekoe sani sjatoe baka, baka wan pisi ten. Disi a no wan pikin-nengre fasi foe leri sani. Na wan tèknik di e meki a leri di wan sma e leri sani, go na fesi, foe dati ede abi nanga prisiri wan prati na den sjatoe-loekoe-baka foe sani di e kon baka wan pisi ten. Dan na a kaba foe a studie, teki prati na a loekoe di oenoe sa loekoe sani sjatoe wantron moro foe wan lasti tron, pe joe e gi piki nanga san joe e memre. Kande joe ben sa wani tjari den penti kon na krin nanga joe eigi wortoe, neleki te joe ben sa gi leri na wan tra sma (1 Petrus 3:15). Disi sa jepi foe meki san joe ben leri kon tron wan pisi foe a memre di joe sa tan memre sani wan langa pisi ten. — Teki gersi Psalm 119:1, 2, 125; 2 Petrus 3:1.

      12. San wan studenti srefi kan doe foe meki a kan memre sani moro nanga moro?

      12 Wan tra sani di kan jepi joe sa de, te fosi wán noso toe dei pasa joe o froeteri wan tra sma, san joe ben leri, kande wan skoromati, wan kompe-wrokoman noso wan birtisma. Joe ben sa kan taki foe a tori èn dan taki dati joe wani si nomo efoe joe kan memre den edeprakseri fa foe taki-go-taki-kon foe sani noso den bijbeltekst di e hori baka gi a tori. Dati sa kan wiki a belangstelling foe a tra sma. Srefi efoe disi no de so, dan a taki di joe e taki wantron moro foe den njoen sani di joe leri, baka wan pisi ten foe wán noso toe dei, sa poti dati go steifi ini a memre foe joe. Dan joe sa leri en troetroe, ala di joe e doe san 2 Petrus 3:18 e gi a deki-ati foe doe.

      Leri na wan aktief fasi

      13, 14. Foe san ede wi sa wani foe doe moro leki soso foe kisi bodoi èn hori en na ede?

      13 Leri na moro leki soso foe leri troe sani noso foe man memre den bodoi. Kerkisma ini Jesus ten ben doe dati nanga den begi foe den di den ben taki ibritron baka (Mateus 6:5-7). Ma fa a bodoi ben abi krakti na den tapoe? Den ben meki regtfardiki froktoe? Kwetikweti (Mateus 7:15-17; Lukas 3:7, 8). Wan pisi foe a problema ben de, taki a sabi no ben saka èn beri go na ini na ati foe den nanga boen bakapisi.

      14 So leki fa Petrus e taki, dan a ben sa moesoe de tra fasi nanga kresten ini a ten dati èn ini a ten disi. A ben gi deki-ati foe moksi na wi bribi a sabi di ben sa jepi wi foe tan farawe foe de inaktief noso foe no meki froktoe (2 Petrus 1:5, 8). Efoe wi wani sori taki disi de so ini a kefal foe wi, dan wi moesoe wani foe gro ini a sabi dati èn wani meki a krakti foe en go boen dipi ini wi, kon na a moro dipi inisei pisi foe wi. Dati no sa pasa ala ten.

      15. Sortoe problema ben kon na son Hebrew kresten?

      15 Ini den dei foe Paulus den Hebrew kresten ben abi wan problema ini a tori disi. Foe di den ben de djoe, dan den ben sabi pikinso foe den Boekoe foe bijbel. Den ben abi sabi foe Jehovah èn wan toe foe den sani di a ben aksi. Baka ten den ben poti moro sabi foe a Mesias a tapoe foe dati èn ben sori bribi èn den ben teki dopoe leki kresten (Tori foe den Apostel 2:22, 37-41; 8:26-36). Di den moen nanga den jari ben e pasa, den ben moesoe e go na kresten konmakandra, pe den ben kan teki prati na a leisi foe bijbeltekst èn a gi foe komentaar. Ma tokoe wan toe foe den no ben gro ini sabi. Paulus ben skrifi: „Ala di oenoe ben moesoe de leriman te joe e loekoe a ten di pasa, tokoe oenoe abi wan sma agen fanowdoe foe gi oenoe leri foe bigin na a bigin foe den fondamenti sani foe den santa wortoe foe Gado; èn oenoe ben tron leki den di abi merki fanowdoe, ma no fasti njanjan” (Hebrewsma 5:12). Fa dati kan? A kan pasa toe nanga wi?

      16. San na permafrost èn fa a abi krakti na tapoe prani?

      16 Leki wan sani foe agersi a tori, loekoe permafrost, a gron na a Noordpool di ala ten de nanga ijs, èn di de na tra kontren toe, pe a gemiddelde temperatuur lagi moro a penti pe sani e tron ijs. A doti, den klipston, nanga a gronwatra makandra kon tron wan tranga bigi blok ijs èn sontron a deki 900 meter. Ini a waran pisi ten foe a jari, sani e smèlter kande ini a doti di de na tapoesei (den e kari en na aktief pisi). Ma a doin pisi disi foe doti di e smèlter, nofotron de leki tokotoko bika a watra no man saka go ini a permafrost di de na en ondro. Sani di e gro ini a doin pisi dati di de na tapoesei nofotron e kon pikin noso e kroewa; den roetoe foe den no man pasa go ini a permafrost. ’San permafrost abi foe doe nanga a gro di mi e gro noso no e gro ini a sabi foe bijbel waarheid?’ joe e aksi joesrefi kande.

      17, 18. Fa permafrost nanga na aktief pisi foe en kan gebroiki foe agersi san ben pasa nanga wan toe Hebrew kresten?

      17 Permafrost e agersi heri boen a situwâsi foe wan sma di a man di en froestan man teki sabi no de na wan aktief fasi ini a tori foe leri wan sani, foe memre wan sani, èn foe gebroiki soifri sabi. (Teki gersi Mateus 13:5, 20, 21.) Kande a sma na froestan sei man foe leri difrenti tori, so srefi bijbel waarheid. A ben studeri „den fondamenti sani foe den santa wortoe foe Gado” èn kande den ben feni en boen foe a teki dopoe, so leki den Hebrew kresten dati ben doe. Ma kande a no e „go na fesi foe kon lepi”, èn a no e go moro fara leki sani foe „a fondamenti leri foe Krestes”. — Hebrewsma 5:12; 6:1.

      18 Tjari wan toe foe den kresten dati kon na ini joe prakseri ala di den de na konmakandra na a ten dati. Den ben de drape èn den ben de na ai, ma a froestan foe den ben de ini a teki foe leri? Den ben gro ini sabi serjoesoe èn na wan aktief fasi? Kande dati no ben de so. Gi denwan di no ben lepi, ala sani di den ben kisi foe doe nanga den na den konmakandra ben feni presi ini wan aktief pisi di doin, foe taki en so, ala di na ondrosei wan dipi ben de di ben tron ijs. Den roetoe foe waarheid di ben de moro fasti noso moro moeilek, no ben kan saka go ini a kontren disi foe permafrost na froestan sei. — Teki gersi Jesaja 40:24.

      19. Na sortoe fasi wan kresten di abi ondrofeni ini a ten disi kan kon de leki den Hebrew kresten?

      19 Ini a ten disi a kan de a srefi nanga wan kresten. Ala di a de na konmakandra, tokoe kande a no e gebroiki den okasi dati foe gro ini sabi. San wi kan taki foe a prati di wi abi na den, na wan aktief fasi? A e teki kande boen foeroe moeiti foe wan njoen sma noso jongoewan pristeri ensrefi na wan friwani fasi foe leisi wan bijbeltekst noso foe gi komentaar nanga den wortoe foe a paragraaf, foe sori taki a e oefen a man di a man leri sani na wan toemoesi boen fasi, wan sani di warti foe kisi prèise. Ma Paulus ben sori taki nanga tra sma, te joe loekoe a ten di den ben de kresten, den ben moesoe go na fesi moro leki di den ben bigin teki prati na sani, efoe den wani foe tan gro ini sabi. — Hebrewsma 5:14.

      20. Sortoe sani wi moesoe doe foe ondrosoekoe wisrefi?

      20 Efoe wan kresten di abi ondrofeni noiti ben go na fesi moro leki soso foe leisi wan bijbelvers noso foe gi wan fondamenti komentaar di komopo langalanga foe a paragraaf, dan kande a teki di a e teki prati komoto na a tapoesei „aktief pisi” foe en denki. Konmakandra baka konmakandra kan pasa, ala di den dipi pisi foe san de ini en froestan e tan na wan fasi di de leki ijs, foe go doro nanga na agersitori foe wi foe a permafrost. Wi moesoe aksi wisrefi: ’A de so nanga mi toe? Mi ben meki wan sortoe permafrost na froestan sei bigin gro ini mi? Omeni mi de na ai na froestan sei èn abi belangstelling foe leri?’ Srefi te den eerlijk piki foe wi e meki wi firi wan fasi, wi kan bigin now foe doe wan sani foe gro ini sabi.

      21. Sortoe stap, di wi taki foe den moro na fesi, joe kan doe te joe e sreka joesrefi gi konmakandra noso te joe e fisiti konmakandra?

      21 Wi alamala kan doe san gi leki rai ini paragraaf 8. A no abi trobi olanga wi de kaba nanga a gemeente, wi kan teki a fasti bosroiti foe kon lepi èn kisi moro sabi. Gi wan toe sma a sa wani taki foe sreka konmakandra nanga moro faja, kande foe meki gwenti kon na libi baka di den ben abi ini den jari di pasa, ma di safrisafri ben lasi gowe. Te joe e sreka joesrefi na fesi, proeberi foe kon si san na den moro prenspari penti èn foe froestan den bijbeltekst di joe no sabi so boen, èn di den ben gebroiki foe seti a fasi fa foe taki-go-taki-kon. Soekoe ini a studie materiaal ibri njoen fasi foe si sani noso wan njoen penti. Na a srefi fasi, proeberi te a konmakandra e hori foe joesrefi gebroiki den rai di den ben taki foe den ini paragraaf 10 nanga 11. Doe moeiti foe de na ai na froestan sei, ala di joe e meki a temperatuur foe joe denki tan faja. Dati sa poeroe iniwan firi foe meki „permafrost” kon bigin gro ini joe; a serjoesoe moeiti disi sa smèlter iniwan omstandigheid „di de leki ijs”, di kande ben seti ensrefi na fesi kaba. — Odo 8:12, 32-34.

      Sabi, wan jepisani foe kon meki froktoe

      22. Fa wi sa abi wini efoe wi e wroko na en foe meki a sabi foe wi kon moro?

      22 Fa wi alamala sa abi wini te wi e wroko na a afersi disi foe gro ini a no-froedini boen-atifasi nanga a sabi foe wi Masra nanga Froeloesoeman Jesus Krestes? Foe di wi e meki serjoesoe moeiti foe meki den krakti foe wi na froestan sei de na ai, de klariklari foe kisi sabi èn den siri foe njoen èn moro bradi moeilek waarheid sa meki roetoe go boen dipi èn a froestan di wi e froestan sani sa gro kon de wan sani di e tan ala ten. Wi sa kan agersi en nanga san Jesus ben taki ini wan tra agersitori di e go foe na ati (Lukas 8:5-12). Den siri di e fadon na tapoe a toemoesi boen doti kan meki tranga roetoe gro foe horibaka gi bon di e tjari froktoe èn e meki den. — Mateus 13:8, 23.

      23. Sortoe bakapisi wi kan kisi te wi e waka baka a rai foe 2 Petrus 3:18? (Kolosesma 1:9-12)

      23 Na agersitori foe Jesus de pikinso tra fasi, ma den boen bakapisi di ben kon foe dati, ben de a srefi leki san Petrus ben pramisi: „Foe a sani disi ede, leki wan sani di oenoe e doe foe oen sei foe doe serjoesoe moeiti, foe moksi na oen bribi boenfasi, na oen boenfasi sabi . . . Bika efoe den sani disi de na oenoe èn de pasa marki, den sa tapoe oenoe foe de inaktief noso sondro froktoe ini a tori foe soifri sabi foe wi Masra Jesus Krestes” (2 Petrus 1:5-8). Ija, a gro di wi e gro ini sabi sa jepi wi foe meki froktoe. Wi sa kon si taki foe kisi moro sabi sa gi wi moro prisiri srefi (Odo 2:2-5). San joe e leri, joe sa memre moro esi èn joe sa man gebroiki en boen te joe e leri tra sma foe tron disipel. So boen na a fasi disi toe joe sa meki moro froktoe èn joe sa tjari glori gi Gado nanga en Manpikin. Petrus ben tapoe en di foe toe brifi: „Go doro foe gro ini a no-froedini boen-atifasi nanga sabi foe wi Masra èn Froeloesoeman Jesus Krestes. En moesoe kisi glori now èn te a dei foe têgo ten”. — 2 Petrus 3:18.

  • Meki a dwengi di joe e dwengi joesrefi de èn meki a de pasa marki
    A Waktitoren 1993 | 1 augustus
    • Meki a dwengi di joe e dwengi joesrefi de èn meki a de pasa marki

      „Moksi na oen bribi . . . a dwengi di oenoe e dwengi oensrefi.” — 2 PETRUS 1:5, 6.

      1. Na ini sortoe situwâsi di sma no gwenti, wan kresten kan gi kotoigi?

      JESUS ben taki: „Foe mi ede den sa srepi oenoe go na fesi granman nanga kownoe foe de gi den leki wan kotoigi” (Mateus 10:18). Efoe den ben sa kari joe foe kon na fesi wan granman, wan kroetoeman noso wan presidenti, foe san joe ben sa taki? Kande fosi foe san ede joe ben de drape, foe a kragi kontrari joe. Gado en jeje ben sa jepi joe foe doe dati (Lukas 12:11, 12). Ma joe kan si joesrefi kaba e taki foe a dwengi di wan sma moesoe dwengi ensrefi? Joe e si dati leki wan prenspari pisi foe a kresten boskopoe foe wi?

      2, 3. (a) Fa a ben doe kon taki Paulus ben kan gi kotoigi na Feliks nanga Drusila? (b) Foe san ede a dwengi di wan sma moesoe dwengi ensrefi ben de wan tori, di ben fiti foe Paulus taki foe en ini a situwâsi dati?

      2 Meki wi ondrosoekoe wan libilibi eksempre. Den ben kisi wan foe den kotoigi foe Jehovah hori èn tjari en go na fesi kroetoe. Di a ben kisi wan okasi foe taki, a ben wani foe froeklari san a ben bribi leki wan kresten, leki wan kotoigi. Joe kan

Sranantongo buku (1978-2025)
Log Out
Log In
  • Sranantongo
  • Seni en gi wan sma
  • Settings
  • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
  • Gebruiksvoorwaarden
  • Privacybeleid
  • Privacyinstellingen
  • JW.ORG
  • Log In
Seni en gi wan sma