Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • Soema ben de den Makabeisma?
    A Waktitoren 1998 | 15 november
    • tevrede èn den ben gowe libi a legre foe Juda Makabei èn den ben drai go baka na den oso foe den. Ma Juda ben abi tra sani na prakseri. A ben abi wan legre di ben kisi boen leri foe feti, so boen foe san ede a no ben sa gebroiki dati foe seti wan fri djoe kondre? Now den ben kenki den relisi sani di ben meki taki den ben bigin na oproeroe, èn a ben tron politiek afersi di ben boeweigi den. Na so a feti ben go doro.

      Juda Makabei ben soekoe jepi foe feti nanga a basi di den Seleucidis sma ben basi den, èn a ben meki wan kroederi nanga Rome. Ala di a ben lasi en libi na ini wan feti na ini 160 b.G.T., tokoe den brada foe en ben go doro nanga a feti. Jonatan, a brada foe Juda, ben drai sani na so wan fasi taki den Seleucidis tiriman ben agri foe poti en leki granpriester nanga tiriman na Judea, ala di en nanga den sma foe en ben sa de ete na ondro a soevereiniteit foe den Seleucidis tiriman. Di leki bakapisi foe wan Siria plan, den ben kori Jonatan, ben fanga en, èn ben kiri en, dan en brada Simeon — a brada di ben tan abra ete foe den Makabei brada — ben teki abra. Na ondro a tiri foe Simeon, den lasti marki foe a basi di den Seleucidis sma ben basi den, ben poeroe na pasi (na ini 141 b.G.T.). Simeon ben meki wan njoen froebontoe foe matifasi nanga Rome, èn den djoe fesiman ben teki en leki tiriman èn leki granpriester. Na so wan fasi wan fri Hasmonesma tirimakti ben seti na ini den anoe foe den Makabeisma.

      Den Makabeisma ben seti na anbegi na ini a tempel bifo a Mesias ben kon. (Teki gersi Johanes 1:41, 42; 2:13-17.) Ma neleki fa den priester foe a hellinisme ben broko a froetrow di sma ben abi na ini a priesterwroko, na so den Hasmonesma ben seki dati moro srefi. Foe troe, tiri foe priester di ben denki na wan politiek fasi, na presi foe wan kownoe di ben komoto foe a getrow famirilin foe David, no ben tjari troe blesi kon gi a djoe pipel. — 2 Samuèl 7:16; Psalm 89:3, 4, 35, 36.

  • Mi moesoe aksi mi brada foe a leni mi moni?
    A Waktitoren 1998 | 15 november
    • Mi moesoe aksi mi brada foe a leni mi moni?

      A MORO jongoe pikin foe Simon siki èn a pikin moesoe kisi dresi wantewante. Ma Simon na wan kefalek pôtiman èn a no man pai a moni dati. San a kan doe? We, wan kompe kresten di den e kari Maikel abi en moro boen na moni sei. Kande Maikel sa leni Simon a moni. Ma na ini en ati, Simon sabi taki a no sa man pai a moni dati baka.a

      Te Simon e go na Maikel, dan Maikel abi wan moeilek problema. Maikel e froestan taki a moni de troetroe fanowdoe, ma Maikel e denki taki Simon no sa man pai a moni dati baka foe di Simon moesoe wroko tranga soso foe gi en osofamiri njanjan. San Maikel moesoe doe?

      Na ini foeroe kondre, sma kan lasi san den abi foe sorgoe densrefi na ini libi wantronso èn feni densrefi sondro moni noso wan djaranti taki den sa man pai den datra kostoe. A kan taki den bangi no e leni moni, noso den bangi e leni moni ma a moni di den bangi e aksi foe pai baka, hei toemoesi. Te nowtoe opo ede kon, dan a gersi taki a wan-enkri sani di ben sa kan doe na foe leni moni foe wan mati. Ma fosi joe aksi wan sma foe leni moni, dan wan toe prenspari sani de foe poti prakseri na tapoe.

      Teri den kostoe

      Den Boekoe foe bijbel e gi tirilin gi a sma di e leni na trawan èn gi a sma di e leni foe trawan. Te wi e teki den rai disi, dan a no sa pasa taki wi no ben froestan makandra boen èn taki wi hati den firi foe trawan.

      Foe eksempre, bijbel e memre wi taki wi no moesoe prakseri lekti foe na afersi foe leni foe wan tra sma. Na apostel Paulus ben gi den kresten na Rome tranga: „Oenoe no moesoe abi no wan enkri paiman na no wan sma, boiti taki oenoe lobi makandra; bika a sma di lobi en kompe, doe akroederi a wet” (Romesma 13:8). A ben sa de kefalek boen efoe a wan-enkri paiman di wan kresten moesoe abi na trawan, na foe lobi den. Foe dati ede, wi ben sa kan aksi wisrefi fosi: ’A leni di mi e leni moni na so wan fasi, de troetroe prenspari?’

      Efoe a piki de ija, dan a de wan koni sani foe poti prakseri na tapoe den bakapisi te wi kon na ini paiman. Jesus Krestes ben sori taki efoe wan sma moesoe teki prenspari bosroiti, dan a moesoe prakseri boen èn moesoe meki boen plan. A ben aksi den disipel foe en: „Soema foe oenoe di wani bow wan toren no e go sidon fosi foe teri den kostoe, foe si efoe a abi nofo foe kaba en?” (Lukas 14:28) A gronprakseri disi wi kan gebroiki te wi abi na prakseri foe aksi wan brada foe leni moni na en. Teri den kostoe foe a leni di wi o leni moni, wani taki foe teri fa wi sa pai en baka èn o ten wi sa pai en baka.

      A sma di e leni na trawan abi a reti foe sabi fa èn o ten a lenimoni sa pai baka. Te wi e prakseri boen foe den afersi, dan wi sa man gi en wan krinkrin piki. Wi teri omeni a sa kostoe wi foe pai a moni baka san wi leni na ini wan pisi ten di boen gi wi nanga a trawan? A no de foe taki, dati a ben sa moro makriki foe taigi wi brada: „Mi sa pai joe baka so esi leki mi kan. Joe sabi taki joe kan froetrow mi.” Ma wi no moesoe handri den afersi disi nanga moro frantiwortoe? Wi moesoe teki a bosroiti foe pai a moni baka san wi ben leni, foe di dati na san Jehovah e aksi foe wi. „A godelowsoewan e leni èn a no e pai baka”, na so Psalm 37:21 e taki.

      Te wi e teri fa èn o ten wi sa pai a moni baka san wi ben leni, dan wi e memre wisrefi foe a serjoesoe kroederi di wi meki. Disi sa meki a tjans moro pikin taki wi sa kon na ini paiman sondro taki a de fanowdoe. Efoe wi kan sorgoe taki wi no kon na ini paiman, dan winimarki de. Odo 22:7 e warskow: „A leniman, na a foetoeboi foe a man di leni en.” Srefi efoe a sma di e leni na trawan èn a sma di e leni foe trawan na jeje brada, tokoe a leni di den e leni moni kan abi krakti na tapoe a matifasi foe den, te na wan seiker momenti. A froestan di brada no ben froestan makandra boen ini a tori foe leni moni, ben broko srefi a vrede na ini wan toe gemeente.

      Tjari kon na krin foe san ede a moni de fanowdoe

      Te joe loekoe en boen, dan a sma di e leni wi moni, abi a reti foe sabi fa wi o gebroiki a moni di wi leni na en. Boiti a moni disi di wi leni, wi e leni moni toe foe trawan? Efoe dati de so, dan wi moesoe taki disi krinkrin, bika dati kan sori efoe wi sa man pai a moni baka di wi leni.

      A de spesroetoe prenspari foe si a difrenti na mindri moni di leni foe doe bisnis èn moni di leni foe di nowtoe meki dati de tranga fanowdoe. Wan brada no abi wan froeplekti foe den Boekoe foe bijbel foe leni moni na wan sma di wani meki moni. Ma a brada di e leni wan tra brada moni, kan firi taki a moesoe jepi en, efoe a no de a tra brada en eigi fowtoe taki a no man pai sani di de fanowdoe soleki njanjan, krosi, noso prenspari dresi. Eerlijkfasi nanga troefasi na ini den afersi disi sa jepi foe a no de so, taki wi no sa froestan makandra boen. — Efeisesma 4:25.

      Skrifi en na tapoe papira

      Foe skrifi a kroederi na tapoe papira de kefalek prenspari efoe wi no wani taki wi no froestan makandra boen. A de makriki foe frigiti finifini bodoi foe wan kroederi te dati no skrifi tapoe papira. Wi moesoe skrifi omeni moni wi ben leni èn o ten a moni dati moesoe pai baka. A ben sa boen gi a sma di e leni moni foe trawan èn a sma di e leni moni na trawan, foe den ala toe poti den nen na ondro a kroederi èn foe ala toe hori wan kopi foe a kroederi. Bijbel e sori taki te moni bisnis e doe, dan dati moesoe skrifi tapoe papira. Sjatoe bifo den Babilonsma ben pori Jerusalem, dan Jehovah ben taigi Jeremia foe bai wan pisi gron foe wan foe den famiri foe en. Wi kan kisi wini te wi e loekoe sjatoe fa disi ben waka.

      „Mi ben bigin bai foe Haname-èl, a manpikin foe mi omoe foe a sei foe mi papa, a gron di ben de na Anatoth”, na so Jeremia ben taki. „Èn mi ben bigin wegi a moni gi en, seibi sikkel nanga tin solfroe moni. Ne mi ben skrifi na ini wan akte èn mi ben poti wan lakstampoe na en tapoe èn ben teki kotoigi di mi ben go wegi a moni na tapoe a wegi. Baka dati, mi ben teki na akte di ben sori taki mi ben bai wan gron, a wán di ben abi a lakstampoe soleki fa a komando nanga den reglementi ben taki, èn a wán di ben libi opo, dan mi ben gi na akte di ben sori taki mi ben bai wan gron, na Baroek, a manpikin foe Neria, a manpikin foe Makseja, bifo na ai foe Haname-èl, a manpikin foe mi omoe foe mi papa sei, èn bifo na ai foe den kotoigi, den wan di ben skrifi na ini na akte di ben sori taki mi ben bai wan gron, bifo na ai foe ala den djoe di ben e sidon na ini a Fesi djari foe a Waktiman” (Jeremia 32:9-12). Ala di na eksempre foe didjonsro abi foe doe nanga wan seri na presi foe leni moni, tokoe a e sori o prenspari a de foe handri moni bisnis na wan krin èn soifri fasi. — Loekoe The Watchtower foe 1 mei 1973, bladzijde 287, 288.

      Te problema e opo ede kon, dan kresten moesoe proeberi foe loesoe den problema disi akroederi a rai foe Jesus di skrifi na Mateus 18:15-17. Ma wan owroeman di proeberi foe jepi na ini den afersi disi e taki: „Pikinmoro na ini ala den kefal, akroederi no ben skrifi na tapoe papira. Leki wan bakapisi foe dati, dan den toe groepoe no ben man froestan makandra boen fa foe pai a moni baka di a trawan ben leni. Mi abi na overtoigi taki foe skrifi den afersi disi tapoe papira na wan fasi foe sori lobi, èn no taki wi no e froetrow makandra.”

      Te wi agri nanga makandra èn meki a kroederi, dan seiker wi moesoe meki moeiti foe hori wisrefi na wi wortoe. Jesus ben gi a froemane: „Meki oen wortoe Ija wani taki Ija, [èn meki] oen Nôno, [wani taki] Nôno; bika san e kon na tapoe foe dati, e komoto foe a godelowsoe wan” (Mateus 5:37). Efoe wan sani pasa di wi no ben man si na fesi taki a ben o pasa èn di e meki taki wi no man pai a moni baka soleki fa wi moesoe pai en, dan wantewante wi moesoe tjari a situwâsi kon na krin gi a sma di leni wi a moni. Kande a sa gi primisi foe wi pai moro mendri moni na ini wan moro langa pisi ten.

      Tokoe, situwâsi di no boen gi wi no e gi wi pardon foe no doe den frantiwortoe di wi abi. Wan sma di e frede Jehovah, e doe ala san a man foe hori ensrefi na en wortoe (Psalm 15:4). Ala di sani no e waka fa wi ben denki kande, tokoe wi moesoe de srekasreka foe tjari òfer, so taki wi kan pai wi paiman, foe di dati na a frantiwortoe di wi abi leki kresten.

      De fersektiki foe leni moni na trawan

      A no de foe taki dati a sma di e leni moni foe trawan, no de a wan-enkri sma di moesoe prakseri boen foe na afersi. Wan brada di wan trawan e aksi en foe leni moni na en, moesoe teri den kostoe toe. Bifo wi leni trawan moni, dan wi e doe koni efoe wi e teki wi ten foe prakseri boen foe na afersi èn prakseri foe na troetroe tori. Bijbel e gi wi tranga foe de fersektiki, te a e taki: „No kon na mindri den sma di e seki anoe, na mindri den di de borgoe gi trawan di e leni.” — Odo 22:26.

      Bifo joe e leni moni na wan tra brada, prakseri san kan pasa efoe a brada no man pai joe baka. A ben sa de so taki joesrefi ben sa abi serjoesoe moni problema? Ala di a brada kan abi den moro boen sani na prakseri, tokoe situwâsi kan kenki noso a fasi fa a ben teri no ben boen. Jakobus 4:14 e memre wi alamala: „Oenoe no sabi fa oen libi sa de tamara. Bika oenoe na wan dampoe di e tan wan sjatoe pisi ten nomo èn dan e gowe.” — Teki gersi Preikiman 9:11.

      Spesroetoe te a abi foe doe nanga leni moni foe doe bisnis, a ben sa koni foe poti prakseri na tapoe fa trawan sabi a sma di e leni moni foe trawan. Sma sabi en leki wan sma di den kan froetrow, noso a de wan sma di no man wroko moni afersi? A abi a gwenti foe go na a gemeente foe aksi difrenti sortoe sma foe gi en moni? A de wan koni sani foe hori den wortoe disi na prakseri: „Ibriwan sma di no abi ondrofeni, e bribi wortoe, ma a koniwan e poti prakseri tapoe en foetoemarki.” — Odo 14:15.

      Sontron a no de a moro boen sani toe gi wan sma foe leni moni foe trawan. A ben sa kan tron wan hebi gi so wan sma, e poeroe ala prisiri foe en. Wi wani taki so wan brada tron wi „foetoeboi”? A kan, taki a leni di wi leni en moni, kan abi krakti na tapoe a matifasi foe en nanga wi, e meki taki sani no e waka boen nanga en noso srefi e tjari sjen kon efoe a no man pai a moni baka?

      Efoe a moni de troetroe fanowdoe, dan a ben sa moro boen foe prakseri foe gi en a moni na presi foe leni en a moni, awansi a moni de pikinso moro mendri? Den Boekoe foe bijbel e gi wi deki-ati foe sori sari-ati te wi e si taki wi brada de na nowtoe. „A regtfardikiwan e doe boen èn e gi presenti,” na so a psalm singiman ben singi (Psalm 37:21). Lobi moesoe boeweigi wi foe doe san wi man foe gi jepi na wan praktis fasi na den brada di de na nowtoe. — Jakobus 2:15, 16.

      Prakseri boen san joe o doe

      Foe di lenimoni kan tjari trobi kon, meki wi moesoe si lenimoni leki wan foe den lasti sani di wi kan doe, na presi foe si en leki wan foe den fosi sani di wi moesoe doe. Leki fa wi ben taki kaba, a sma di e leni foe trawan moesoe de eerlijk nanga a sma di e leni en, èn a moesoe skrifi tapoe papira fa èn o ten a sa pai a moni baka san a ben leni. Èn efoe a problema na wan tranga problema gi a sma, dan kande a moro boen sani foe doe na foe gi a sma moni leki wan kado.

      Maikel no ben leni Simon a moni di a ben aksi en. Na presi foe dati, Maikel ben gi Simon pikinso moro mendri moni leki wan kado. Simon ben de nanga tangi gi so wan jepi foe pai a dresi gi a pikin foe en. Èn Maikel ben breiti taki a ben man sori en bradafasi foe lobi na wan fasi di e wroko boen (Odo 14:21; Tori foe den Apostel 20:35). Ala toe brada, Maikel nanga Simon, e loekoe go na a ten na ondro a Kownoekondre tiri te Krestes „sa froeloesoe a pôtiwan di e bari foe kisi jepi” èn te no wan sma so taki: „Mi siki” (Psalm 72:12; Jesaja 33:24). Te leki a ten dati, meki wi prakseri boen san wi o doe efoe oiti wi e firi taki wi moesoe aksi wan brada foe a leni wi moni.

      [Foetoewortoe]

      a Wi gebroiki tra nen djaso.

      [Prenki na tapoe bladzijde 25]

      Foe skrifi den kroederi foe leni moni tapoe papira, na wan fasi foe sori lobi, èn no taki wi no e froetrow makandra

Sranantongo buku (1978-2025)
Log Out
Log In
  • Sranantongo
  • Seni en gi wan sma
  • Settings
  • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
  • Gebruiksvoorwaarden
  • Privacybeleid
  • Privacyinstellingen
  • JW.ORG
  • Log In
Seni en gi wan sma