San joe e doe te wan sma e proeberi foe tapoe wan takimakandra?
Komentaar: A kisi di sma kan kisi libi, e anga foe a fasi fa den de nanga Jehovah Gado nanga en Kownoekondre ondro Krestes Jesus. A boskopoe foe Gado Kownoekondre span, èn a e sori go tapoe a wan-enkri howpoe gi a libisma famiri, di wi kan froetrow. A de wan boskopoe di e kenki a libi foe sma. Wi wani foe meki ibri sma jere en. Wi sabi taki na soso pikinso sma nomo sa teki a boskopoe disi nanga warderi, ma wi sabi taki awansi fa a no fa, sma sa moesoe jere a boskopoe efoe den moesoe teki wan boen bosroiti. Tokoe a no ala sma wani arki, èn wi no e proeberi foe dwengi den foe arki. Ma efoe wi abi a koni foe man si sani krin, dan foeroe tron wi kan gebroiki den sani di sma e taki foe tapoe wan takimakandra, leki wan okasi foe taki moro fara nanga den. Djaso eksempre de foe san wan toe Kotoigi di abi foeroe ondrofeni, ben doe di den ben soekoe sma di warti foe dati (Mat. 10:11). Froestan san na a idea, poti en na ini joe eigi wortoe èn taki en na wan fasi di e sori taki joe abi opregti belangstelling gi a sma di joe e taki nanga en. Te joe e doe so, dan joe kan froetrow na tapoe, taki den sma di abi a joisti ati sa arki èn den sa de nanga tangi gi den sani di Jehovah e doe foe hari den go na den sani di A gi foe libi, na wan lobi fasi. — Joh. 6:44; Tori. 16:14.
’MI NO ABI BELANGSTELLING’
● ’Mi kan aksi joe disi: Joe no abi belangstelling gi bijbel, noso joe no abi belangstelling gi relisi? Mi e aksi disi, bika wi miti wan lo sma di ben de relisisma fosi, ma di den si a hoigrifasi na ini den kerki, den no e go na kerki moro (noso, den e denki taki relisi na soso wan tra fasi fa sma e meki moni; noso, den no feni en boen taki relisi e boemoei nanga politiek; èn so moro fara). Bijbel no e feni den sortoe sani disi boen toe èn a e gi a wan-enkri gron foe loekoe nanga froetrow go na a ten di e kon.’
● ’Efoe joe wani taigi mi taki joe no abi belangstelling gi wan tra relisi, dan mi kan froestan dati. Ma a no de foe taki dati joe sa wani sabi sortoe tamara wi kan froewakti, te wi e loekoe san feti doe nanga a libi foe wi (noso, fa wi kan kibri wi pikin foe no gebroiki drug; noso, san wi kan doe nanga takroedoe, so taki wi no abi foe frede foe waka tapoe strati; èn so moro fara). Joe e si taki wan troetroe loesoe sa kon gi a problema?’
● ’Joe e taki so foe di joe abi wan relisi kaba? . . . Taigi mi, joe e bribi taki oiti wan ten sa de taki wi alamala sa abi a srefi relisi? . . . San e tapoe wi foe doe dati? . . . Foe meki a de wan boen relisi, dan sortoe fondamenti ben sa de fanowdoe?’
● ’Mi e warderi dati. Wan toe jari pasa, misrefi ben denki so. Ma mi ben leisi wan sani na ini bijbel èn dati ben jepi mi foe si sani na wan heri tra fasi. (Sori a sma san dati ben de.)’
● ’Joe ben sa abi belangstelling efoe mi ben kan sori joe na ini bijbel fa joe ben kan si den lobiwan foe joe di dede, baka (noso, san na a troetroe marki foe a libi; noso fa bijbel kan jepi wi foe hori wi famiri na wán; èn so moro fara)?’
● ’Efoe joe wani taigi mi taki joe no wani bai sani, dan joe no abi foe frede. Mi no de dja foe meki moni. Ma joe ben sa abi belangstelling gi na okasi foe libi na wan paradijs grontapoe, sondro siki nanga takroedoe nanga birtisma di lobi joe troetroe?’
’MI NO ABI BELANGSTELLING GI RELISI’
● ’Mi kan froestan taki joe e denki so foe a tori. Foe taki en leti, den kerki no e meki a grontapoe disi tron wan presi pe kefar no de foe libi, a no so? . . . Ma joe e bribi na ini Gado?’
● ’Foeroe sma e denki leki fa joe e denki. Relisi no jepi den troetroe. Dati na wan reide foe san ede wi kon na joe — foe di den kerki no taigi den sma a waarheid foe Gado èn den moi sani di A abi na prakseri gi a libisma famiri.’
● ’Ma mi de seiker taki joe abi belangstelling gi joe eigi tamara. Joe ben sabi taki bijbel ben taki na fesi fa sani ben o de na grontapoe nojaso? . . . Èn a e sori fa sani sa de te foe kaba.’
● ’Ala ten na so joe ben denki? . . . Fa joe e denki foe a tamara?’
’MI NO ABI BELANGSTELLING GI JEHOVAH KOTOIGI’
● ’Foeroe sma e taigi wi dati. Oiti joe aksi joesrefi foe san ede sma leki mi, sondro dwengi, e go na den sma foe taki nanga den, ala di wi sabi taki foeroe foe den no sa lobi dati? (Froeteri foe na ede-prakseri foe Esekièl 9:1-11, èn tjari kon na krin taki a fasi fa sma e teki a Kownoekondre boskopoe e meki den kisi wan „marki”, foe kisi kibri èn pasa a bigi banawtoe noso foe kisi pori foe Gado.)’
● ’Mi kan froestan dati, bika fosi misrefi ben denki so. Ma, soso foe de reidelek, dan wan leisi mi ben bosroiti foe arki wán foe den. Èn mi ben kon si taki sma no ben froeteri mi san troe foe den sma disi. (Kari wan falsi sani di sma e taki èn di trawan sabi heri boen, èn baka dati, tjari kon na krin san wi e bribi.)’
● ’No so langa pasa, mi ben taigi wan Kotoigi a srefi sani di a ben kon na mi doro. Ma bifo a ben gowe, mi ben poti wan aksi gi en di mi ben de seiker taki a no ben sa man gi piki na tapoe. Joe ben sa wani sabi sortoe aksi dati ben de? . . . (Foe eksempre: Pe Kain ben feni a wefi foe en?)’ (Preikiman di troetroe ben ondrofeni so wan sani, kan gebroiki disi.)
● ’Efoe joe na wan kerkisma, dan mi kan warderi dati. Sondro tweifri, joe eigi relisi wani taki foeroe gi joe. Ma mi prakseri taki joe sa agri nanga mi, taki wi ala toe abi belangstelling gi (kari wan tori di fiti).’
● ’Ija, mi e froestan joe. Ma a reide foe san ede wi e kon na joe, na foe di wi na wan famiri di ben sa wani si sma libi makandra na ini vrede. Wi kon weri foe a njoensoe foe ibri neti di e sori fa sma e feti èn e njan pina. Mi e denki taki kande joesrefi e prakseri so. . . . Ma sortoe sani kan tjari so wan kenki kon di de fanowdoe? . . . Wi kisi deki-ati foe den pramisi na ini bijbel.’
’MI ABI MI EIGI KERKI’
● ’Joe ben sa wani taigi mi efoe joe relisi e leri taki a ten sa kon pe sma di lobi san boen, sa libi foe têgo na grontapoe? . . . Dati na wan moi prakseri, a no so? . . . A skrifi leti djaso na ini bijbel (Ps. 37:29; Mat. 5:5; Openb. 21:4).’
● ’Mi e agri nanga joe, taki ini a tori disi ibri sma moesoe teki en eigi bosroiti. Ma joe ben sabi taki Gado srefi e soekoe wan bepaalde sortoe sma foe de troe anbegiman foe en? Loekoe san skrifi dja na Johanes 4:23, 24. San a ben sa wani taki foe anbegi Gado „nanga waarheid”? . . . San Gado gi wi foe jepi wi foe kon sabi san na waarheid èn sortoe sani no de waarheid? . . . (Joh. 17:17) Èn loekoe o prenspari a de gi wisrefi (Joh. 17:3).’
● ’Mi ben howpoe foe feni wan sma leki joe di abi belangstelling gi jeje afersi. Someni sma nojaso no abi so wan belangstelling. Mi kan aksi joe fa joe e denki foe a pramisi foe bijbel, taki Gado sa poeroe ala ogridoe èn meki a grontapoe disi tron wan presi pe soso sma di lobi regtfardikifasi sa libi? Joe feni disi wan moi sani?’
● ’Joe e doe foeroe kerki wroko? . . . Kerki e foeroe nanga ini den dei disi? . . . Joe feni taki moro foeroe foe den memre troetroe e sori opregti taki den wani foe gebroiki Gado Wortoe na ini na aladei libi foe den? (Noso joe feni taki den memre foe kerki abi a srefi fasi foe denki ini a tori fa foe loesoe den problema na ini grontapoe nojaso?) Wi kon si taki, foe teki bijbel leri na oso e jepi.’
● ’Soleki fa a sori, dan joe feni a relisi foe joe boen. Ma foeroe sma no e feni den sani boen di e pasa na grontapoe. Kande dati de so nanga joe toe, a no so? . . . Pe ala den sani disi e tjari wi go?’
● ’Joe na wan sma di e prisiri foe leisi bijbel? . . . Joe e kisi ten foe leisi en ala ten baka?’
● ’Mi e warderi en taki joe taigi mi dati. Mi de seiker taki joe sa agri nanga mi taki, awansi sortoe relisi wi abi, wi alamala ben sa wani vrede na grontapoe srefisrefi (noso fasi foe kibri wi pikin gi sani di abi wan takroe krakti tapoe den; noso tan na ini wan birti pe sma lobi makandra troetroe; noso njan boen foe wan boen matifasi nanga tra sma, èn dati kan de wan tjalensi te ala sma e ondrofeni hebi druk).’
● ’Mi breiti foe sabi taki joe lobi relisi. Foeroe sma na ini a ten disi no e teki relisi leki wan serjoesoe sani. Son sma e prakseri srefi taki wan Gado no de. Ma akroederi san joe ben leri, dan sortoe sma joe denki Gado de? . . . Loekoe taki bijbel e froeteri wi san na a nen foe en (Ex. 6:3; Ps. 83:18).’
● ’Di Jesus ben seni den disipel foe en foe go preiki, a ben taigi den foe go na ala presi na grontapoe, so boen, den ben sa miti foeroe sma di ben sa abi wan tra relisi (Tori. 1:8). Ma a ben sabi taki den wan di e angri èn e dreiwatra foe regtfardikifasi ede, ben sa arki. Sortoe spesroetoe boskopoe, soleki fa a ben taki, ben sa prati na ini a ten foe wi? (Mat. 24:14) San a Kownoekondre dati wani taki gi wi?’
’DJASO WI NA KRESTEN KABA’
● ’Mi breiti foe sabi dati. Dan sondro tweifri joe sabi taki Jesus srefi ben doe so wan wroko, a ben go na den sma oso, èn a ben gi den disipel foe en a komando foe doe a srefi toe. Joe sabi a thema foe a preikiwroko di den ben doe? . . . Na foe a sani dati wi kon taki tide (Luk. 8:1; Dan. 2:44).’
● ’Dan mi de seiker taki joe sa froestan o serjoesoe a sani disi de di Jesus ben taki na a Bergitaki. Jesus ben taki krin, sondro foe kibri wan sani na baka, ma a ben sori lobi toe, di a ben taki . . . (Mat. 7:21-23). Na aksi di wi moesoe poti gi wisrefi now, na: O boen mi sabi a wani foe a Tata na hemel? (Joh. 17:3)’
’MI ABI FOEROE FOE DOE’
● ’Dan mi o meki en sjatoe. Mi kon na joe foe prati wán prenspari prakseri nomo nanga joe. (Froeteri na ede-prakseri foe a sani di joe wani taki, na ini wan toe wortoe.)’
● ’A boen. Mi sa breiti foe kon wan tra leisi te a moro boen gi joe. Ma bifo mi gowe, mi ben sa wani leisi wán bijbel tekst nomo di troetroe e gi wi wan prenspari sani foe prakseri.’
● ’Mi e froestan joe. Leki wan mama (noso wrokoman; noso studenti) misrefi abi foeroe sani foe doe. So boen, mi o meki en sjatoe. Wi alamala e kisi foe doe nanga wan serjoesoe situwâsi. Bijbel e sori taki wi de krosibei foe a ten te Gado sa pori na disiten ogri seti foe sani. Ma sma sa tan na libi. Na aksi de: San joe nanga mi moesoe doe foe de na mindri den sma disi? Bijbel e gi piki tapoe na aksi dati (Sef. 2:2, 3).’
● ’Joe sabi, dati na soifri a reide foe san ede mi kon na joe. Wi alamala abi foeroe foe doe — so foeroe taki son tron wi e frigiti den troetroe prenspari sani na ini a libi, a no so? . . . Mi o meki en sjatoe, ma mi de seiker taki joe ben sa abi belangstelling gi a wán tekst disi nomo (Luk. 17:26, 27). No wan foe wi wani kon ini a situwâsi dati, so boen, wi moesoe teki ten na ini a libi foe wi pe wi abi so foeroe foe doe, èn wi moesoe poti prakseri na tapoe san bijbel e taki. (Pristeri poeblikâsi.)’
● ’A ben sa moro boen efoe wi kon baka, baka wan afoe joeroe, baka te wi go na wan toe sma foe joe birti?’
[● ’Dan mi no sa hori joe moro langa. Kande mi kan kon wan tra dei. Ma bifo mi gowe, mi ben sa wani gi joe na okasi foe teki a spesroetoe sani disi. (Sori a sani di wi e pristeri a moen disi.) A poeblikâsi disi abi lès foe studeri, foe kon sabi den piki di bijbel e gi tapoe aksi soleki (kari wán noso toe sani).’]
● ’Gi mi pardon taki mi ben kon tapoe wan ten di no boen gi joe. Soleki fa joe sabi kande, dan mi na wan foe den Kotoigi foe Jehovah. Mi ben wani prati wan prenspari prakseri foe bijbel nanga joe. Ma foe di joe no abi ten foe arki nownow, meki mi ben sa wani gi joe a traktaat disi, di e taki foe (kari a tori). A no langa foe leisi, ma joe sa feni en moi srefisrefi.’
● ’Dati no moeilek foe mi froestan. A gersi leki noiti nofo ten de foe doe ala sani. Ma oiti joe prakseri fa sani ben o de heri tra fasi efoe joe ben sa kan libi foe têgo? Mi sabi taki kande dati na wan freimde sani gi joe. Ma meki mi sori joe soso wán bijbel tekst di e tjari kon na krin fa so wan sani sa kan (Joh. 17:3). So boen, san wi moesoe doe now, na foe teki a sabi disi na ini wi foe Gado nanga en Manpikin. Dati na foe san ede wi e libi a boekoe disi na baka.’
’FOE SAN EDE OENOE E KON SO FOEROE?’
● ’Foe di wi e bribi taki wi e libi na ini den lasti dei soleki fa bijbel e taki. Wi e denki taki a de prenspari gi wi alamala foe prakseri fa sani sa waka te foe kaba nanga a fasi fa sani de nojaso. (Kari wán noso toe sani di no pasa so langa ete noso fa sani de nownow.) Na aksi de: San wi moesoe doe efoe wi wani pasa a kaba foe a seti foe sani disi libilibi?’
● ’Foe di wi lobi Gado nanga tra sma. Dati na san wi alamala moesoe doe, a no so?’
’MI SABI ALA SANI KABA FOE A WROKO FOE OENOE’
● ’Mi breiti foe jere dati. Joe abi wan krosibei famiri noso wan mati di de wan Kotoigi? . . . Mi kan aksi joe disi: Joe e bribi den sani di wi e leri foe bijbel, namkoe, taki wi e libi na ini „den lasti dei”, èn taki heri esi Gado sa pori den ogrisma, èn taki a grontapoe disi sa tron wan paradijs pe sma kan libi foe têgo nanga wan volmaakti gosontoe na mindri birtisma di troetroe lobi makandra?’
’WI NO ABI MONI’
● ’Wi no e kon soekoe moni. Ma wi e pristeri sma wan bijbelstudie di den no abi foe pai foe en. Wan foe den tori di wi e taki foe en, na (gebroiki wan nen foe wan kapitel foe wan foe den poeblikâsi di wi e gebroiki nownow). Mi kan teki wan toe miniti foe sori joe fa dati e wroko? Joe no sa abi foe pai noti.’
● ’Wi abi belangstelling gi libisma èn no gi a moni foe den. (Go doro nanga a takimakandra. Sori den wan foe den poeblikâsi èn tjari kon na krin fa den kan kisi winimarki foe dati. Efoe den e sori opregti belangstelling èn e pramisi foe leisi en, dan libi en na baka gi den. Efoe a fiti, dan tjari kon na krin fa wi e kisi moni foe doe a preikiwroko na heri grontapoe.)’
TE WAN SMA E TAKI: ’MI E BRIBI NA INI BOEDA’
● No denki wantewante taki a sma e bribi den srefi sani leki ala tra Boedasma. A fasi fa sma foe Japan e bribi na ini Boeda, de tra fasi leki fa sma foe Zuid-owstoe Asia e bribi na ini Boeda. A fasi fa sma e si Boeda, e difrenti toe. Ma foeroe tron den penti di e kon now, kan de wan jepi: (1) A Boeda leri no e erken wan Gado, soleki wan Mekiman. Ma foeroe Boedasma e anbegi popki foe Boeda. (2) Sma ben kon si Siddhartha Gautama, di ben kisi a nen Boeda, leki a moro boen sma foe a Boeda leri èn a sma di den moesoe waka na en baka. A ben gi sma deki-ati foe feni froelekti, foe di a ben studeri a libisma famiri na wan libisma fasi, èn so srefi a ben sori taki foe poeroe den roetoe foe pina, wan sma moesoe dwengi den sani di a e prakseri, so taki a e poeroe ala den lostoe foe grontapoe. A ben leri taki na a fasi disi, wan sma ben sa kan kisi Nirvana, de fri foe kon gebore baka foe di a sili e froisi. (3) Boedasma e anbegi den afo foe den, foe di den e si den leki a fonten foe a libi foe den.
Wan toe rai foe takimakandra: (1) Te joe e taki nanga den Boedasma, dan poti krakti na tapoe taki joe no de wan pisi foe krestenhèit. (2) Boedasma e lespeki „santa boekoe”, èn foe dati ede foeroe tron den e lespeki bijbel. Na presi foe go taki foe filosofia foe a Boeda leri, pristeri a positief boskopoe foe bijbel. Meki den kon sabi taki bijbel a no soso filosofia foe libisma, ma taki a de a Wortoe foe a Mekiman foe libisma, Jehovah Gado. Aksi den na wan bescheidefasi efoe joe kan sori den wan moi penti na ini a santa boekoe disi, bijbel. (3) Foeroe Boedasma abi wan libilibi belangstelling gi vrede nanga osofamiri libi, èn den wani libi akroederi boen gwenti nanga wet. (4) Sori den taki bijbel e sori go na wan regtfardiki hemel tiri di sa tiri grontapoe èn taki dati na a wan-enkri loesoe gi den problema di a libisma famiri e ondrofeni. A e tjari kon na krin fa a tamara foe grontapoe sa de èn a e gi wi a moi froewakti foe libi foe têgo tapoe wan paradijs na grontapoe. (5) Joe ben sa kan sori taki bijbel e tjari kon na krin fa a libi bigin, san a libi wani taki, san na a fasi pe den dedewan de na ini nanga a howpoe foe na opobaka, a reide foe san ede ogridoe de. Te joe e pristeri den krin waarheid foe Gado Wortoe na wan switi fasi, dan dati sa meki na ati foe den sma di gersi skapoe, abi warderi gi den sani disi.
A brochure Op zoek naar een vader ben sreka spesroetoe foe gi winimarki na den Boedasma di de opregti.
TE WAN SMA E TAKI: ’MI NA HINDOE’
● Joe moesoe froestan taki a Hindoe filosofia moeilek srefisrefi foe froestan èn taki a no de wan normaal logis fasi foe denki. Kande joe sa feni en wan jepi foe hori den penti di e kon now, na prakseri: (1) A Hindoe leri e leri taki a gado Brahman de tapoe dri sortoe fasi — Brahma a Mekiman, Vishnu, a Sma di hori sani na wán, nanga Siva, a Sma di e pori sani. Ma Hindoesma no e denki foe wan gado di de leki wan sma. (2) Hindoesma e bribi taki ala sani foe a natoeroe abi wan sili di noiti e dede, taki a sili e gebore baka ala tron baka, taki a fasi fa a sili sa gebore baka, e anga foe den sani di wan sma e doe (Karma), taki wan sma kan kon fri foe a „banti” disi di „no man kaba”, soso te wan sma kiri ala den lostoe foe a skin, èn te disi pasa, dan a sa tron wán nanga a jeje foe na universum. (3) Moro foeroe a de so, taki Hindoesma abi lespeki gi a relisi foe wan tra sma. Ala di Hindoesma e leri foeroe sani di de kontrari makandra, tokoe den e bribi taki ala relisi e tjari sma go na a srefi waarheid.
Na presi foe hati joe ede nanga den dangra sani foe a Hindoe filosofia, joe kan pristeri den waarheid foe bijbel di e gi satisfaksi. Den sani di Jehovah seti na wan lobi fasi foe gi libi, opo gi ala sortoe sma, èn den krin waarheid na ini a Wortoe foe en, sa doro den ati foe den sma di e angri èn di e dreiwatra foe regtfardikifasi ede. Soso bijbel e gi wan troe steifi howpoe gi a tamara; soso bijbel e gi piki na wan fasi di troetroe e gi satisfaksi, tapoe den prenspari aksi di a heri libisma famiri abi foe doe nanga den. Gi den na okasi foe jere den piki dati. A de wan moi sani foe si, taki a Hindoe hymne Rig-Veda, 10. 121, abi a nen „Gi a Gado di wi no sabi”. Na ini wan toe kefal, kande joe feni taki a fiti foe sori tapoe disi. (Teki gersi Tori foe den Apostel 17:22, 23.) A de wan moi sani foe si toe, taki a nen foe a Hindoe gado Vishnu, sondro a digamma, na Ish-nuh, san wani taki na ini Kaldewtongo „a man Noa”. Sori go na tapoe san bijbel e taki foe a Froedoe di ben kon na a heri grontapoe na ini den dei foe Noa èn san a wani taki gi wi.
Den brochure De weg der goddelijke waarheid die tot bevrijding leidt nanga Van Kurukshetra tot Armageddon — en uw overleving èn so srefi a brochure Onze problemen — Wie zal ons helpen ze op te lossen? abi bodoi di sa tjari troetroe winimarki kon gi opregti Hindoesma.
TE WAN SMA E TAKI: ’MI NA WAN DJOE’
● Na a fosi presi, kon sabi fa a sma e si ensrefi leki wan djoe. Foeroe foe den no de kerkisma. Gi foeroe foe den, foe de wan djoe, wani taki foe de wan memre foe wan groepoe foe sma nanga a srefi gwenti, tongo, noso fasi foe si sani na sociaal sei.
Djaso wan toe penti de di boen foe hori na prakseri: (1) Den djoe di de kerkisma, e feni taki sma no mag kari a nen foe Gado. (2) Foeroe djoe e prakseri taki „bijbel” na wan kresten boekoe, ma te joe e sori go na „den Hebrew Boekoe foe bijbel”, „den Boekoe”, noso „a Tora”, dan dati no e tjari problema kon. (3) Den gwenti foe den na wan moro prenspari pisi foe a bribi foe den, èn foeroe foe den djoe di de kerkisma feni taki den gwenti foe den abi a srefi krakti leki den Boekoe. (4) Den kan feni taki Jesus Krestes abi foe doe nanga na ogri froefolgoe di den djoe kisi foe den sma foe krestenhèit na ini a nen foe Jesus. (5) Foeroe leisi den e bribi taki Gado wani, taki den djoe moesoe hori a Sabadei, èn dati wani taki toe dati den no kan wroko nanga moni tapoe a dei dati.
Foe joe nanga a djoe kan abi a srefi sortoe prakseri, dan joe ben sa kan taki: (1) ’Sondro tweifri, joe ben sa agri nanga mi taki, a no abi trobi foe pe wi komoto, wi alamala e kisi foe doe nanga den srefi sortoe problema na grontapoe nojaso. Joe e bribi taki troetroe wan loesoe sa kon foe ala ten gi den bigi problema di wi geslakti abi foe doe nanga den? (Ps. 37:10, 11, 29; Ps. 146:3-5; Dan. 2:44)’ (2) ’Wi no de wan pisi foe krestenhèit èn wi no e bribi na ini wan Dri-wánfasi, ma wi e anbegi a Gado foe Abraham. Wi abi spesroetoe belangstelling gi a tori foe relisi waarheid. Joe e feni en boen efoe mi aksi joe fa joe e kon sabi san na waarheid, spesroetoe te wi e loekoe taki na mindri den djoe wan bigi difrenti de na ini den sani di den e bribi? . . . (Deut. 4:2; Jes. 29:13, 14; Ps. 119:160)’ (3) ’Wi abi foeroe belangstelling gi a pramisi di Gado ben gi Abraham, taki nanga jepi foe en siri, sma foe ala nâsi sa kisi blesi (Gen. 22:18).’
Efoe a sma no e bribi so foeroe na ini Gado, dan aksi en efoe na ala ten a ben denki so. Baka dati, kande joe kan taki foe san ede Gado gi pasi meki ogridoe de èn taki sma e njan pina. Den sani di foeroe djoe e memre foe a holocaust foe den Nazi, e meki taki foeroe foe den e broko den ede nanga a sani disi.
Efoe joe e taki o prenspari a de foe gebroiki a nen foe Gado, dan soekoe foe kon sabi fosi fa a tra sma e denki foe disi. Sori na tapoe taki Exodus 20:7 e taki dati wan sma no mag gebroiki a nen foe Gado na wan fasi di no fiti, ma a no e taki dati sma no mag gebroiki a nen nanga lespeki. Dan taki-go-taki-kon nanga a sma foe den tekst soleki Exodus 3:15 (noso Psalm 135:13); 1 Kownoe 8:41-43; Jesaja 12:4; Jeremia 10:25; Maleaki 3:16.
Te joe e taki foe a Mesias: (1) Taki fosi foe den blesi foe a ten di e kon ondro a tiri foe en, na presi foe taki foe soema na en. (2) Baka dati, taki foe den tekst di e sori go tapoe a Mesias leki wan sma (Gen. 22:17, 18; Sak. 9:9, 10; Dan. 7:13, 14). (3) Kande joe moesoe taki dati a Mesias ben o kon toe leisi. (Loekoe a difrenti foe Danièl 7:13, 14 nanga Danièl 9:24-26.) (4) Te joe e sori tapoe Jesus, dan doe dati na so wan fasi taki joe e poti krakti na tapoe a go di den sani di Gado abi na prakseri, e go na fesi. Taki toe dati, di Jesus ben gi leri, a ten ben de krosibei taki Gado ben gi pasi meki a di foe toe tempel kisi pori, èn foe noiti a bow baka. Ma Jesus ben poti krakti na tapoe a kontroe foe a Wet nanga den Profeiti èn a toemoesi moi tamara pe den ben sa tjari sma go di abi bribi.