Inleiding—Foe gebroiki na ini a velddienst
Komentaar: Foe kon sabi sortoe inleiding joe moesoe gebroiki te joe abi wan prati na ini a velddienst, dan joe moesoe hori dri sani boen na prakseri: (1) A boskopoe di wi kisi foe prati, na „a boen njoensoe disi foe a kownoekondre” (Mat. 24:14). Srefi te wi no e taki wantewante foe en, dan tokoe wi moesoe abi na prakseri foe jepi sma si taki a de fanowdoe, noso kande foe poeroe sani di e hendri den na pasi so taki den sa wani foe poti prakseri na tapoe. (2) Efoe wi e broko wi ede opregti nanga a tanboen foe den sma di wi e miti, dan dati sa jepi wi, neleki fa a ben jepi Jesus, foe doro na ati foe den (Mark. 6:34). So wan opregti belangstelling kan de foe si na wan switi lafoe èn wan switi fasi foe handri, a wani di wi wani arki te den e taki èn baka dati taki sani di e fiti den sani di den taki. A kan de foe si toe te wi e poti aksi, di e gi den deki-ati foe taki fa den e denki, so taki wi kan froestan moro boen fa den e si sani (1 Kor. 9:19-23). (3) Na son presi na grontapoe, den e froewakti foe sma di e kon na wan oso taki den moesoe hori densrefi na wan toe gwenti, fosi den bigin taki foe san ede den kon. Na tra presi baka, na ososma e froewakti kande taki wan sma di den no kari kon moesoe taki gawgaw san a wani. — Teki gersi Lukas 10:5.
Den inleiding di e kon now e sori fa wan toe Kotoigi di abi foeroe ondrofeni e bigin nanga wan takimakandra. Sondro tweifri joe ben sa wani taki den nanga joe eigi wortoe. Joe sa si taki a e jepi joe toe, te joe e teki rai foe tra Kotoigi na ini joe gemeente di abi boen bakapisi na ini a preikiwroko.
ARMAGEDON
● ’Foeroe sma e broko den ede nanga Armagedon. Den jere fa fesiman foe grontapoe e gebroiki a wortoe disi foe sori tapoe wan kefalek nucleair feti. San joe e bribi taki Armagedon sa wani taki gi a libisma famiri? . . . Foe taki en leti, a nen Armagedon teki foe bijbel, èn a wani taki wan heri tra sani leki fa foeroe sma gwenti foe gebroiki en (Openb. 16:14, 16). Bijbel e sori toe taki sani de di wisrefi kan doe foe tan na libi (Sef. 2:2, 3).’
BIJBEL/GADO
● ’Fa joe tan. Mi wani taki sjatoe nanga joe foe wan prenspari boskopoe. Grantangi, loekoe san skrifi djaso na ini bijbel. (Leisi bijbel tekst soleki Openbaring 21:3, 4.) San joe e prakseri foe dati? A gersi wan boen sani gi joe?’
● ’Wi e taki nanga den sma foe wi birti, pe den kan feni praktis jepi foe kakafoetoe gi den problema foe a libi. Fositen, foeroe sma ben loekoe san bijbel e taki. Ma now wi e libi na ini wan ten pe sma e kenki a fasi fa den e si sani. Fa joe e denki foe dati? Joe e bribi taki bijbel na a Wortoe foe Gado noso joe e denki taki a de soso wan boen boekoe nomo di libisma skrifi? . . . Efoe a kon foe Gado, dan fa joe e prakseri wan sma kan de seiker foe dati?’
● ’Wi e gi sma deki-ati foe leisi a bijbel foe den. Den piki di a e gi tapoe prenspari aksi, foeroe tron e meki sma froewondroe. Foe eksempre: . . . (Ps. 104:5; noso Dan. 2:44; noso wan toe trawan).’
● ’Wi kon foe taki sjatoe nanga wi birti sma tide. Son sma di wi e taki nanga den, e froetrow tapoe Gado. Trawan e feni en wan moeilek sani foe bribi na ini en. Fa joe e denki? . . . Bijbel e gi wi deki-ati foe poti prakseri na tapoe san na universum di wi kan si, wani taki gi wi (Ps. 19:1). A Sma, di den wet foe en e tiri den hemel skin disi, gi wi tiri toe di warti gi wi (Ps. 19:7-9).’
FETI/VREDE
● ’Mi e soekoe sma di ben sa wani libi na wan grontapoe sondro feti. Na ini a jarihondro disi wawan, hondrohondro feti ben de, so srefi toe grontapoe feti. . . . Soema kan tjari wan grontapoe kon pe vrede de? . . . (Mika 4:2-4)’
● ’Wi si taki pikinmoro ala sma e taki dati den wani vrede na grontapoe. Moro foeroe foe den fesiman foe grontapoe e taki a srefi sani toe. Foe san ede, a de so tranga foe kisi vrede dan? . . . (Openb. 12:7-12)’
KOWNOEKONDRE
● ’Di mi taki nanga den sma foe mi birti, mi si taki foeroe foe den wani foe libi na ondro wan tiri di troetroe kan loesoe den bigi problema foe wi nojaso — takroedoe èn fa sani kon diri (noso iniwan tra sani di e hari a prakseri foe foeroe sma nojaso). Dati ben sa de wan sani di wi wani srefisrefi, a no so? . . . So wan tiri de na ini a ten disi? . . . Foe taki en leti, foeroe sma begi foe so wan tiri di kan doe den sortoe sani dati. Sondro tweifri, joesrefi begi foe dati, ma a no foeroe sma e prakseri foe dati leki wan tiri (Dan. 2:44; Ps. 67:6, 7; Mika 4:4).’
● ’Wi e aksi den sma foe wi birti wan sani. Wi ben sa warderi en efoe joe piki wi toe. Joe sabi, Jesus ben leri wi foe begi foe Gado Kownoekondre kon èn foe Gado wani pasa na grontapoe neleki na ini hemel. Joe prakseri taki Gado sa jere oiti a begi disi, so taki a wani foe Gado sa pasa troetroe dja na grontapoe? . . . (Jes. 55:10, 11; Openb. 21:3-5)’
● ’Mi e taki nanga den sma foe mi birti foe wan afersi di wi alamala abi foe doe nanga en: Wi wani wan tiri foe Gado, noso wi wani wan tiri foe libisma? Efoe joe e loekoe a situwâsi na grontapoe nownow, joe e denki taki wi abi wan tra sani fanowdoe leki san libisma meki? . . . (Mat. 6:9, 10; Ps. 146:3-5)’
LASTI DEI
● ’Wi kon na joe foe taki san den sani wani taki di e pasa lontoe wi na grontapoe, nojaso. Foeroe sma e lasi belangstelling gi Gado èn gi den markitiki foe en foe libi soleki fa bijbel e taki. Disi abi foeroe krakti na tapoe a fasi fa sma e handri nanga makandra. Grantangi, meki mi sori joe san 2 Timoteus 3:1-5 e taki foe a tori disi èn taigi mi efoe joe denki taki a fiti grontapoe nojaso. (Leisi) . . . Wi abi boen reide foe froewakti taki sani sa kon moro boen na ini a ten di e kon? (2 Petr. 3:13)’
● ’Foeroe sma e bribi taki heri esi a grontapoe disi sa kon na en kaba. Den e taki foe wi ten leki „den lasti dei”. Ma joe sabi taki bijbel e taigi wi fa wi kan pasa a kaba foe a grontapoe disi libilibi èn libi na wan grontapoe di sa meki kon tron wan paradijs? (Sef. 2:2, 3)’
LIBI/KOLOKOE
● ’Wi e fisiti den sma foe wi birti foe feni sma di troetroe wani sabi san a libi wani taki. Moro foeroe sma e feni pikinso kolokoe. Ma den e kisi wan lo problema toe. Te wi e kon moro owroe, dan wi e kon froestan taki troetroe a libi sjatoe. Disi na ala san a libi wani taki? Fa joe e denki foe disi? . . . (Taki foe a prakseri di Gado ben abi biginbigin soleki ben kon na fesi na ini Eden; baka dati, taki foe Johanes 17:3 nanga Openbaring 21:3, 4.)’
● ’Tide wi e aksi den sma foe wi birti san den e prakseri te den e leisi na ini den bijbel den wortoe „têgo libi”. A de wan toemoesi prenspari sani, foe di den wortoe dati skrifi na ini bijbel so wan 40 leisi. San so wan sortoe libi ben sa kan wani taki gi wi? . . . Fa wi kan kisi en? (Joh. 17:3; Openb. 21:4)’
● ’Wi e taki nanga sma di troetroe e broko den ede nanga a boenfasi foe a libi nojaso. Moro foeroe foe wi breiti taki wi de na libi, ma foeroe sma e aksi densrefi: A kan taki sma kisi wan troetroe kolokoe libi? Fa joe e denki foe dati? . . . San joe ben sa taki na wan foe den moro bigi sani di e tapoe sma foe kon kolokoe ini a ten disi? . . . (Ps. 1:1, 2; nanga tra tekst di e jepi na ososma nanga san a e broko en ede).’
LOBI/SWITIFASI
● ’Wi e si taki, foe di troetroe lobi no de na grontapoe, meki foeroe sma e broko den ede nanga a sani disi. Joe e denki a srefi fasi toe? . . . Foe san ede joe e prakseri taki sani e waka so? . . . Joe ben sabi taki bijbel ben taki foe a situwâsi disi na fesi? (2 Tim. 3:1-4) A e tjari den reide kon na krin toe foe san ede a de so (1 Joh. 4:8).’
● ’Mi nen na ——. Mi na wan foe joe birtisma. Mi e go na den sma foe mi birti foe taki sjatoe nanga den foe wan sani di mi e broko mi ede foeroe nanga en, èn mi de seiker taki joesrefi si en toe. Switifasi no e kostoe foeroe, ma a gersi taki pikinmoro a no de nojaso. Oiti joe aksi joesrefi foe san ede a situwâsi disi de so? . . . (Mat. 24:12; 1 Joh. 4:8)’
ONREGTFARDIKIFASI/NJAN PINA
● ’Oiti joe aksi joesrefi: Gado e broko en ede troetroe nanga na onregtfardikifasi di libisma e ondrofeni èn a njan di sma e njan pina? . . . (Preik. 4:1; Ps. 72:12-14)’
OSO-BIJBELSTUDIE
● ’Mi e kon na joe foe pristeri joe wan oso-bijbelstudie di no e kostoe joe noti. Efoe joe gi mi na okasi, dan mi ben sa wani teki soso wan toe miniti foe joe, foe sori joe fa sma na sowan 200 kondre e taki foe bijbel leki osofamiri na oso. Wi kan gebroiki iniwan foe den tori disi gi a takimakandra. (Sori den tori di de na ini a studie boekoe.) Gi sortoe wan foe den tori spesroetoe joe abi belangstelling?’
● ’Wi e sori den sma foe wi birti a jepisani disi foe studeri bijbel. (Sori en.) Joe ben si en kaba? . . . Efoe joe abi wan toe miniti nomo, dan mi ben sa wani sori joe fa joe kan gebroiki en nanga joe eigi bijbel.’
OSOFAMIRI/PIKIN-NENGRE
● ’Wi e taki nanga sma di wani sabi fa wi kan kakafoetoe moro boen gi den problema foe na osofamiri libi. Wi alamala e proeberi foe doe ala san wi man, ma efoe wan sani de di kan jepi wi foe doe en moro boen, dan wi ben sa wani dati, a no so? . . . (Kol. 3:12, 18-21). Bijbel e gi wi wan howpoe di e gi den osofamiri foe wi wan troetroe tamara (Openb. 21:3, 4).’
● ’Wi alamala wani, taki den pikin foe wi e libi kolokoe. Ma joe denki taki boen reide de foe froewakti taki sani sa waka boen nanga den problema di de na grontapoe nownow? . . . We, sortoe grontapoe den pikin foe wi o miti te den gro kon bigi? . . . Bijbel e sori taki Gado o meki a grontapoe disi tron wan moi presi foe libi (Ps. 37:10, 11). Ma efoe wi pikin sa abi wan prati na ini en toe, kan anga foeroe foe a bosroiti di wi e teki (Deut. 30:19).’
OWROEDEI/DEDE
● ’Oiti joe aksi joesrefi foe san ede wi e kon owroe èn e dede? Son krape foe se e libi hondrohondro jari. Wan toe bon ben libi doesoendoesoen jari. Ma libisma e libi soso 70 noso 80 jari nomo èn baka dati den e dede. Joe aksi joesrefi foe san ede? . . . (Rom. 5:12) Oiti a situwâsi dati sa kenki? . . . (Openb. 21:3, 4)’
● ’Oiti joe aksi joesrefi: Ala sani e kaba nanga dede? Noso wan tra sani de baka dede? . . . Bijbel e gi piki tapoe ibri aksi di wi ben sa kan abi, di abi foe doe nanga dede (Preik. 9:5, 10). A e sori toe taki wan troe howpoe de gi sma di abi bribi (Joh. 11:25).’
SANI DI NO PASA SO LANGA ETE
● ’Koeneti. Mi nen na ——. Mi na wan sma foe (kari a nen foe a strati noso a presi). Joe ben si a njoensoe na telefisi a neti di pasa? . . . A njoensoe foe (kari wan sani di sma e broko den ede nownow nanga en) — fa joe e prakseri foe a sani dati? . . . A de wan normaal sani foe jere sma e aksi: Pe a e go nanga a grontapoe disi? Wi leki Jehovah Kotoigi e bribi taki wi e libi na ini san bijbel e kari „den lasti dei”. Loekoe fa 2 Timoteus 3:1-5 e taki finifini foe a tori disi.’
● ’Joe ben leisi disi na ini a koranti foe a wiki disi? (Sori wan artikel di fiti.) Fa joe e prakseri . . . ?’
● ’Mi ben sa wani aksi joe wan sani. Efoe joe ben kan taki sortoe wan foe den problema na grontapoe nownowde, joe wani loesoe, dan sortoe wan joe ben o loesoe leki fosiwan? (Baka te joe kon sabi nanga san na ososma e broko en ede moro foeroe, dan gebroiki disi foe go moro fara nanga joe takimakandra.)’
TAKROEDOE/DE SONDRO KEFAR
● ’Fa joe tan. Wi e taki nanga sma foe a tori fa wi kan kibri wisrefi gi kefar. Foeroe takroedoe de lontoe wi, èn dati abi krakti na tapoe wi libi. Joe denki taki a ten sa kon pe sma leki mi nanga joe sa man waka tapoe strati na neti èn no abi foe frede? (Noso: Joe denki taki wan sma abi wan troetroe loesoe gi a problema?) . . . (Odo 15:3; Ps. 37:10, 11)’
● ’Mi nen na ——. Mi e libi djaso na ini a birti. Di mi ben kon dja di mamanten, mi ben si taki ala sma e taki foe (kari wan takroedoe di no pasa so langa ete na ini a birti èn nanga san den sma e broko den ede, noso kari wan tra sani nanga san den e broko den ede). San joe e prakseri foe a tori? . . . Joe denki taki wan sani de di ben sa kan jepi foe meki wi libi de sondro kefar? . . . (Odo 1:33; 3:5, 6)’
TAMARA/SEIKERFASI
● ’Morgoe. Fa a e go nanga joe? . . . Wi e meki moeiti foe jepi den sma foe a birti foe wi, foe abi wan positief fasi foe si a tamara. Na so joe e proeberi foe si a libi toe? . . . Joe e feni taki wan toe situwâsi e meki en tranga foe abi so wan fasi foe si a libi? . . . Mi feni taki bijbel e jepi wi foeroe ini a tori disi. A e taki fa den situwâsi di de na ini wi ten, de troetroe, ma a e tjari kon na krin toe san den wani taki èn a e taigi wi fa sani sa waka te foe kaba (Luk. 21:28, 31).’
● ’Fa joe tan. Mi nen na ——. San na joe nen? . . . Mi e gi jongoesma leki joe, deki-ati foe poti prakseri na tapoe a moi tamara di bijbel abi gi wi. (Leisi bijbel tekst soleki Openbaring 21:3, 4.) Joe feni dati wan boen sani?’
WROKO/TANPRESI
● ’Wi ben taki nanga den sma foe a birti foe joe san wi kan doe, so taki wi kan de seiker taki ibri sma abi wroko èn abi wan tanpresi. Joe feni en reidelek foe froewakti taki libisma tiri sa doe disi? . . . Ma wan sma de di sabi fa foe loesoe den problema disi; dati na a Mekiman foe a libisma famiri (Jes. 65:21-23).’
TE FOEROE SMA E TAKI: ’MI ABI MI EIGI RELISI’
● ’Morgoe. Wi e go na ala den osofamiri dja (noso, na a presi djaso) èn wi e si taki moro foeroe foe den abi den eigi relisi. Sondro tweifri, joesrefi abi joe eigi kerki. . . . Ma, awansi ini sortoe kerki wi de, foeroe foe wi e kisi foe doe nanga den srefi problema — takroedoe, siki, a diri di sani e kon diri — a no de so? . . . Joe e denki taki wan troetroe loesoe de gi den problema disi? . . . (2 Petr. 3:13; èn so moro fara.)’
TE FOEROE SMA E TAKI: ’MI ABI SANI FOE DOE’
● ’Fa joe tan. Wi e go na ibri sma na ini a birti disi nanga wan prenspari boskopoe. Sondro tweifri, joe na wan sma di abi foeroe sani foe doe, dati meki mi sa hori en sjatoe.’
● ’Morgoe. Mi nen na ——. A sani foe san ede mi kon, na foe taki nanga joe foe den blesi foe Gado Kownoekondre èn fa wi kan abi wan prati na den. Ma mi kan si taki joe e doe wan sani (noso, taki joe o gowe). Mi kan taki sjatoe wan sani nomo di joe kan go prakseri?’
NA INI GEBIED PE WI E WROKO FOEROE TRON
● ’Mi breiti foe miti joe na oso. Wi e go na den sma foe a birti baka soleki fa wi e doe ala wiki, èn wi abi wan sani moro foe prati nanga joe foe den moi sani di Gado Kownoekondre sa doe gi a libisma famiri.’
● ’Fa joe tan. A boen foe si joe baka. . . . Ala sma foe joe abi wan boen gosontoe? . . . Mi kon na joe foe prati wan prakseri nanga joe foe . . . ’