FAGNAJARIAM-BOKE TY Vavolombelo i Jehovah
FAGNAJARIAM-BOKE TY
Vavolombelo i Jehovah
Tandroy
  • BAIBOLY
  • BOKE AMAN-GAZETE
  • FIVORIAGNE
  • Tena Lahibey vao ty Fanagnagne Fanantenagne?
    Mifohaza!—2004 | 22 Avrily
    • Tena Lahibey vao ty Fanagnagne Fanantenagne?

      NIALY mafe tamy ty kansera ty Daniel tamy tie reke ni-10 taogne. Tsy nanagne fanantenagne sasa i dokoteray naho ty ndaty maifitse aze. Faie, le mbe nanagne fanantenagne avao reke. Nino reke fa hanjare mpikaroke naho fa bey, le handrambe anjara amy ty fipaliagne ty fagnafoly o kanserao. Niavy mba hagnente aze ty dokotera raike manam-pahaiagne manokagne miomba i karazan-kansera nahazo azey, le tena nagnamafe i fanantena’ey zay. Faie tsy afake nandeha amy i Daniel agne i dokoteray naho fa niavy i fotoagney satria niraty i androy. Tena kivy ty Daniel. Samba’e reke tie tamy izay ro tsy navitribitrike. Andro tsy ampeampe tafara izay, le nimate reke.

      Dokotera nagnadihady miomba ty vokatse ty fanagnagne fanantenagne naho ty tsy fanagnagne fanantenagne amy ty fahasalamagne ty nirehake o tantara iohoe. Va’e fa naharey tantara mitovy amy io ka rehe. Misy ndaty fa antetse fa ho mate zao ohatse, faie le mbe mitamà ty hiavia ty fotoagne lahibey raike lignisa’e fa ela avao reke. Va’e ho tilihe ty longo’e maifitse aze reke ndra va’e indraike isan-taogne avao ty isia izay. Naho fa mandeha kedekede i fotoagney, le mate reke. Ino ty nahavy aze hahatratse i fotoagne lahibeỳ? Tena misy heri’e lahibey manahake ty fihevera ty ndaty ila’e aze vao ty fanagnagne fanantenagne?

      Mihamaro ty mpikaroke miomba o fahasalamagneo mirehake tie, tena misy heri’e lahibey amy ty fiaigna ty ndaty raike naho ty fahasalama’e, ty fanagna’e fanantenagne naho ty toe-tsaigne hafa mitovy amy izay. Faie tsy ze kila ndaty le hagneke o heve iareo rehoe. Rehafe ty mpikaroke ila’e fa tsy azo porofoegne ara-tsiansa zay. Mihevetse iareo fa kanao ty ndaty raike marare, le misy raha tsy mete zay ty amy ty vata’e ao.

      Fa ela ty nisia ty ndaty tsy mino fa tena lahibey ty fanagnagne fanantenagne. Agn’arivo’e taogne lasa zay, le nampamaritegne ty atao tihoe fanantenagne ty Aristote, filozofa grike, le hoe reke: “Ty atao tihoe fanantenagne, le nofinofy atoandro.” Mbe tsy ela zay, le nanao fagnamarehagne zao ty Benzamin Franklin, mpitondra fanjakagne amerikana: “Ho diso fanantenagne ze miantehetse amy ty fanantenagne.”

      Ino areke ty maregne miomba ty fanantenagne? Nofinofy ampionogna o ndatio ty vata’e vao? Sa tena afake matoky tika fa tsy nofinofy avao io fa raha marem-pototse sady tena mahasoa vaho ilaentikagne iaby mba hahasalama naho hahasambatse antikagne?

  • Nagnino ro Paliaentikagne ty Fanagnagne Fanantenagne?
    Mifohaza!—2004 | 22 Avrily
    • Nagnino ro Paliaentikagne ty Fanagnagne Fanantenagne?

      INOGNE ty ho niseho naho mbe nanagne fanantenagne avao ty Daniel, i ajalahy nivoa ty kansera nirehafegne tamy ty voaloha ty lahatsoratse toỳ? Ho nisitragne vao reke? Mbe ho nivelogne vao reke tie amy izao? Va’e tsy ho nahavany hirehake izay, ndra o ndaty tena mino fa magnasitragne ty fanagnagne fanantenagneo. Misy raha lahibey toko’e hotadidientikagne areke toy: Tsy toko’e hieretseretse tikagne tie vahaolagne amy ze kila raha iaby ty fanagnagne fanantenagne. Tsy aoly o fateo io.

      Nampitao ty Dr. Nathan Cherney, tamy ty Telé CBS, fa va’e hisy voka’e raty ze fiheveragne zay naho fa mitsabo ndaty marare mafe. Hoe reke: “Nisy lahilahy nagninje i vali’e tie tsy matanjan-tsaigne reke sady tsy ampe finoagne.” Hoe ka o dokotera iohoe: “Ty fiheveragne hoe izay, le nahavy o ndatio hieretseretse fa toko’e ho afake hikalagne ty fitomboa i kansera mahazo azey o marareo. Naho fa mihamarare areke reke, le va’e hisy hagnomey tsiny aze tie tsy nahay nifehe soa ty fitomboa i arete’ey reke. Faie tsy rare’e zay.”

      Tena rerake o marare fa ho mateo, sady tena mafe ty manjò aze. Azo antoke fa tsy hagniry hanovogne izay o longo’e maifitse azeo, le hanao ze hahavy aze hagnamelon-tegna. Toko’e hagnatsoake hevetse vao tika tie, tsy raha lahibey ty fanagnagne fanantenagne?

      Tsy izay. Magnamaivagne ty fanaintaigna o marareo naho mamantatse ty arete o ndatio ohatse, ty asa i dokotera nirehafegne taloha teoy. Tsy mitsabo i aretegney ndra magnalava ty andro iaigna i mararey reke fa ze hahavy aze ho falefale avao amparake ty imateza’e ro atao’e. Mino vata’e ty dokotera hoe irey fa tena paliae o marareo ndra o marare mafeo aza ty fanoagne izay. Misy porofo maro mampiseho fa afake magnampe o marareo ho falefale ty fanagnagne fanantenagne. Faie mbe mandikoatse izay ty raha vita io.

      Raha lahibey ty fanagnagne fanantenagne

      “Fitsaboagne tena mahasalama ty fanagnagne fanantenagne”, hoe ty Dr. W. Gifford-Jones, mpanao gazete miomba ty fitsaboagne. Nidinehe o dokotera io soa i fandinehagne natao taloha rey, hamantaragne naho tena ilaegne ndra tsy ilaegne ty mampahery o marare fa ho mateo. Rehafegne fa manan-draha tamaegne o ndatio naho fa ampaherezegne. Trea tamy ty fandinehagne raike natao tamy ty taogne 1989 fa ela velogne ty marare nampaherezegne ndra tie tsy le nagnaporofo izay aza ty fikarohagne natao vaho tsy ela. Faie ndra tie eo aza zay, le tsikaritse tamy ty fandinehagne natao fa tsy le mamoe fo sady tsy manaintaigne fire iareo.

      Nisy fandinehagne hafa ka natao, hagnenteagne tie ino ty voka’e amy ty fo naho bey fanantenagne ty ndaty raike ndra tsy izay. Nisy lahilahy 1 300 mahery nanoagne fandinehagne soa ty miomba izay. Naho fa niafake folo taogne, le trea fa 150 mahery ro voa ty aretem-po, le 860 eo ho eo ro tsy nanagne fanantenagne. Hoe ty Laura Kubzansky, mpampianatse mpagnampe miomba ty fahasalamagne naho ty fifandrambesagne amy ty ndaty amy ty Oniversite i Harvard Miomba ty Fahasalamam-bahoake: ‘Ty tantara natalily o ndatio avao hatrake amy izay ro nagnaporofoagne fa mahasalama o foò ty “fanagnagne fanantenagne.” O fandinehagne iohoe ro nagnaporofoagne voaloha’e ara-tsiansa fa tena maregne zay.’

      Trea tamy ty fandinehagne hafa natao ka fa ela sitragne ty ndaty vaho rinasa naho mieretseretse reke tie mbe marare. Faie mifanohetse amy izay ze mino tie fa salama soa reke. Nisy nahatrea ka fa ela velogne ty ndaty managne fanantenagne. Nisy fandinehagne natao ka hagnenteagne tie ino ty voka’e amo o ndaty antetseo, naho fa rehafegne reke tie soa ndra raty o fahanteragneo. Natoro tsielatsiela tamy ty ordinatera ohatse ty fagnambaragne tie hendre sady za-draha o ndaty antetseo. Trea fa nanjare navitribitrike ze ndaty antetse namaky izay. Hoe nanao fanatanjahan-tegna tagnate ty telo volagne aza iareo!

      Nagnino ro misy voka’e soa hoe izay amo o fahasalamagneo ty fanagnagne fanantenagne? Va’e mbe tsy mahay soa ty saigne naho ty vata o ndatio o mpahay siansao naho o dokoterao, le mbe tsy afake magnomey vale’e maregne miomba izay. Faie afake magnomey ty heve’e mioregne amy ty raha fa nitrea’e o manam-pahaiagne mikaroke ty vale o fagnonteneagne iohoe. Izao ohatse ty heve ty mpampianatse raike miomba ty rafe-pitatetse: ‘Misy voka’e soa amo o ndatio ty fifaleagne naho ty fanagnagne fanantenagne. Tsy le tsemboke fire reke, le salama soa ty vata’e. Toko’e hikezake ho fale sady hanagne fanantenagne avao areke ze te ho salama avao.’

      Va’e ho vaovao amy ty dokotera ndra ty psikolojia naho ty mpahay siansa ila’e, ze hevetse zay, faie tsy vaovao amo o mpianatse Baibolio. Nahazo hery ty fagnahy masigne ty Solomona mpanjaka hendre, fa ho 3 000 taogne zay, le nanoratse hoe izao: “Mahasoa naho mahasalama soa ty fo falefale, fa ty fahakiviagne mahamaike taolagne.” (Ohabolana 17:22) Tsinahatsahatse soa ty raha rehafe o andinin-teny iohoe. Tsy rehafe’eo tie hagnasitragne ze kila aretegne ty fo falefale. Rehafe’eo tie “mahasalama soa” io.

      Naho fagnafoly vata’e ty fanagnagne fanantenagne, le ia areke ty dokotera tsy hirehake amo o marareo mba hampiasa aze? Faie tsy magnampe o ndatio ho salama soa avao ty fanagnagne fanantenagne. Tena mahasoa mandikoatse izay io.

      Mahasoa amy ty fiaignagne

      Trea o mpikarokeo fa mandrambe soa o ndaty managne fanantenagneo. Mateteke ze ndaty hoe izay mahay raha tie an-dakilasy agne naho mahay ty asa’e vaho mahay manao fanatanjahan-tegna. Nanoagne fandinehagne ohatse ty ampela amy ty ekipa raike mpanao atletisma. Nirehafe i mpampikotragney tamy ty pitsopitso’e ty raha va’e ho vita iareo. Faie nihadihadiegne ka iareo, le nifantaregne soa tie manao akore ty fanantena’e. Trea tamy ty vale i fifaninanagney fa mandikoatse lavitse noho ty nieretserete o mpampikotragneo ty raha soa nivita ze nanagne fanantenagne. Nagnino ro manan-kery lahibey hoe izay ty fanagnagne fanantenagne?

      Maro ty raha fanta o mpikarokeo naho fa nandineke soa ze ndaty tsy managne fanantenagne iareo. Nandineke ty fihetse o bibio ohatse iareo tagnate ty taogne 1960, le tsy nampoize’e ty vale’e. Trea iareo fa va’e hanjare mora kivy manahake o bibio o ndatio, naho fa tsy voavaha’e ty olagne raike. Ty raha nanjò aze ty tena mahavy ty ndaty ila’e hanagne o toe-tsaigne iohoe. Nisy ndaty nanoagne fagnandramagne ohatse nampitsanognegne korakorake mafe. Nirehake iareo fa afake nianatse nampijanogne aze. Nampiginehegne botò maromaro reke mba hahavita’e izay. Vita iareo vata’e ty nampijanogne i korakorakey.

      Nisy karaza o ndaty maromaro hafa ka nampanoegne izay, faie tsy nijanogne i korakorakey ndra tie nigineke i botòy aza iareo. Va’e le avy le ara’o fa nieretseretse ty maro tama’e tie tsy hahavita hampijanogne i korakorakey. Nampagnoharegne indraike iareo naho fa niavy eo, faie nisalasala. Nino iareo fa tsy hijanogne i korakorakey ndra inogn’ino ty hatao’e. Faie tsy nagneke ho kivy hoe izay ze nanagne fanantenagne tamo o karaza o ndaty faharoe iohoe.

      Tapa-kevetse handineke soa o fihetseke roe reo ty Dr. Martin Seligman, agnisa ty nagnomagne ty ila’e tamy i fagnandramagne taloha teoy. Nandineke soa o ndaty mora mihevetse ty vata’e ho tsy mahay ndra ino ndra inò reke. Trea’e fa manjare sarotse amy i ndaty rey ndra tena tsy ho vita iareo ty raha maro fanoe’e andavanandro. Nagnazava fohe ty atao tihoe tsy fanagnagne fanantenagne naho ty voka izay ty Seligman. Hoe reke: ‘Magneke raho naho fa nandineke tagnate ty 25 taogne, fa naho mino lognandro tikagne tie ty tegnantikagne avao ro magnoho-doza amantika, le ho voa hoe izay avao tikagne satria tsy hisy ho mete ty raha ataontikagne, le vao mainke ho mafe mandikoatse izay aza ty hanjò antikagne.’

      Arake i nirehafegne taloha teoy, le va’e ho vaovao amy ty ndaty ila’e ze fagnatsoahan-kevetse zay faie tsy vaovao amy ty mpianatse Baiboly. Hoe ty ohabolagne raike: “Kivy vao rehe amy ty andro mahaore? Naho izay, le hihegne ty heri’o.” (Ohabolana 24:10) Hazavae ty Baiboly soa fa tsy hanagne hery hanoagne raha soa rehe naho kivy. Ino areke ty azo’o atao mba hahavy azo hanagne fanantenagne amy ty fiaignagne?

      [Sare]

      Mandrambe soa maro ze managne fanantenagne

  • Afake Hanagne Fanantenagne Lognandro Rehe
    Mifohaza!—2004 | 22 Avrily
    • Afake Hanagne Fanantenagne Lognandro Rehe

      AKORE ty fahatreava’o ty raha sarotse manjò azo? Maro ty manam-pahaiagne amy hinane zao mino fa ty vale’e mei’o amo o fagnonteneagne iohoe ro ahafantaragne tie, ndaty managne fanantenagne rehe ndra tsy managne. Sambe miatreke raha sarotse mafe amy ty fiaignagne tikagne iaby. Ty ahy ty ila’e aza va’e ho mafe naho oharegne amy ty ahy ty hafa. Faie nagnino ty ndaty ila’e ro le hoe miaregne sady vognogne hikezake indraike, fa ty ila’e le hoe kivy ndra tie tsy le mafe aza ty raha manjò aze?

      Andao hatao tihoe, mipay asa rehe. Nandeha amy ty orinasa raike rehe, le nagnadihady soa. Faie tsy nivoarae rehe. Akore ty fihevera’o aze? Va’e hieretseretse rehe tie, tsy tea i sefoy raho. Va’e hihevetse rehe naho fa avy eo fa ze kila ndaty iaby ro tsy tea azo. Mirehake rehe tie: ‘Tsy hisy ndaty handrambe ahy. Tsy mba hahatrea asa ka raho.’ Va’e mbe ho raty noho izay aza ty raha hiseho. Va’e hihevetse rehe tie, tsy misy dika’e ty fiaigna’o, le va’e hirehake rehe tie: ‘Tsy misy raha haiko ndra raike raho. Tsisy ilagne ahy.’ Ty ndaty tsy managne fanantenagne ro mieretseretse hoe izay.

      Mikezaha hanagne fanantenagne lognandro

      Akore ty hahavy azo hanagne fanantenagne? Mila magneke aloha rehe tie, tsy managne o toetse iohoe. Naho fa avy eo, le toko’e hatao’o ty hanagnagne aze. Ikezaho fantaregne ty anto’e mahavy azo tsy ho voarae. Ohatse, tena maregne vao fa tsy nivoarae rehe satria tsy hisy ndaty handrambe azo? Sa ty ndaty manam-pahaiagne hafa ro paliave i sefoy?

      Naho mikezake mandineke ty raha misy hoe izay rehe, le ho trea’o fa nentem-po avao rehe. Vata’e tsisy raha hai’o vao rehe, ndra tie tamy ty fotoagne raike igne avao ro tsy nahavoarae azo? Sa misy raha hai’o amy ty raha hafa, ohatse ty fanompoagne an’Andrianagnahare naho ty fifandrambesagne amy ty keleia’o vaho ty fifandrambesagne amy ty nama’o? Ikezaho afahagne an-tsai’o ao ze raha raty eretserete’o fa hiseho, le anò sahala hoe, “nandeha lavitse ty sai’o.” Akore moa ty ahazoa’o antoke fa tena tsy hahatrea asa rehe? Mbe misy raha hafa azo’o atao ka mba hahavy azo hanagne fanantenagne.

      Mikezaha hanagne tanjogne sady matokia fa ho tratse’o i tanjo’oy

      Tato ho ato, le hafahafa ty fagnamareha o mpikarokeo ty atao tihoe fanantenagne, ndra tie somare voafetra avao aza zay. Mirehake iareo fa ty atao tihoe fanantenagne, le ty finoa’o fa ho tratse’o ty tanjo’o. Maregne aloha fa tsy izay avao ty atao tihoe fanantenagne, arake ty hotreantikagne amy ty lahatsoratse magnarake. Faie mahasoa amy ty lafi’e maromaro o famaritagne iohoe. Hahavy antikagne hikezake hagnatratse tanjogne io, sady hahavy antikagne hino fa ho tratsentikagne zay.

      Faie akore ty inoa’o fa ho tratse’o ty tanjo’o? Mila zatse managne tanjogne naho magnatratse izay aloha rehe. Naho tsapa’o fa mbe tsy mahay manao izay rehe, le soa naho dinehe’o indraike tie, inogne iaby ty tanjo’o. Faie managne tanjogne vao rehe? Va’e ho tondregne loatse amy ty asa fanoe’o isan’andro naho ty fiaigne mirotoroto toy tika, le tsy hanam-potoagne hieretseretagne sasa ty raha tena kendrentikagne amy ty fiaignagne naho ty raha voalohan-draha amantikagne. Fa ela bey ty Baiboly, le fa nandrisike antikagne hamantatse ze raha voalohan-draha amantikagne. Hoe reke: ‘Fantaro soa ze raha lahibey.’—Filipianina 1:10.

      Naho fa fantantikagne tie, inogne iaby ty voalohan-draha amantikagne, le ho mora amantikagne ty hifily ty tanjogne lahibey ila’e amy ty fiaignantikagne. Agnisa izay ty fiaignagne Kristiana anagnantika, naho ty fiaigna ty keleiantika vaho ty fiaignantika amy ty ankapobei’e. Faie soa naho ataontikagne tsy ampe avao hey ty tanjogne tratrarentikagne amy ty voaloha’e. Soa ka naho mifily tanjogne mora tratraregne tika. Naho sarotse loatse ty tanjogne tratrarentikagne, le va’e ho kivy tikagne sady tsy hahavita aze. Ty tena soa, le ty mikezake magnatratse tanjogne tsikedetsikede sady tsy mitagne fotoagne bey, vaho izay magnatratse tanjogne lahibey sady mitake fotoagne lava.

      “Ohe tantele, ze mahatante ty nì’e ro mihinagne ty mami’e”, hoe ty ohabolagne raike. Misy mahamaregne aze avao zay. Naho fa fantantikagne tie, inogne iaby ty tanjogne lahibey anagnantikagne, le mila mazoto tika, ty dika izay magniry naho tapa-kevetse hagnatratse aze. Ho tapa-kevetse ka tika naho misaintsaigne tie, nagnino ro lahibey i tanjogney sady ino ty valesoa ho azontikagne naho tratsentikagne reke. Maregne aloha fa tsy maintsy hisy ty raha hisakagne faie toko’e hataontikagne an-tsaigne avao tie, azontikagne resegne reo.

      Toko’e hipay fomba maromaro azo ampiharegne hagnatraragne i tanjontikagney ka tika. Nandineke soa ty maha lahibey ty fanagnagne fanantenagne ty mpanoratse atao tihoe C. Snyder. Nanoro hevetse reke fa mila mipay fomba maromaro hagnatraragne ty tanjogne raike tika. Naho tsy mete i voaloha’ey, le afake mampiasa i faharoey ndra i fahateloy tika.

      Manoro hevetse ka reke tie, mila mianatse magnova ty tanjontikagne tika. Naho tena tsy tratsentikagne ohatse ty tanjontika raike, le ho kivy tika, naho manahelo sady mieretseretse ty miomba aze avao. Hanan-draha hafa tamaegne tika, naho soloantikagne tanjogne mora tratraregne reke.

      Misy ohatse soa miomba izay ty amy Baiboly ao. Tena nagniry hagnoregne tempoly hoahy i Jehovah Andrianagnahare’e, ohatse, ty Davida Mpanjaka. Faie nisaontsy tama’e ty Andrianagnahare fa i Solomona ana-dahi’e ro hanagne tombotsoa hagnoregne i tempolỳ. Tsy nitorifike ty Davida ndra nisisike hagnatratse o tanjogne fa tsy azo’e tratraregne iohoe. Novà’e i tanjo’ey. Nikezake mafe reke namory vola naho fitaovagne hilae i ana’ey hamitagne i asay.—1 Mpanjaka 8:17-19; 1 Tantara 29:3-7.

      Managne fanantenagne ka tika naho mikezake hanagne tanjogne sady mino fa ho tratsentikagne rey. Faie va’e tsy ho ampe i fanantenagne anagnantikagne zay. Fa nagnino? Misy raha mahakivy maro ty amy ty tontolo toy eto, sady tena tsy ho resentikagne ty ankamaroa i raha rey. Tsy inogne zay fa ty olagne maro manjò o ndatio. Agnisa izay ohatse ty fahantragne, ty aly, ty tsy rare’e, ty aretegne, naho ty fate. Mampatahotse antikagne lognandro o raha reo. Akore ty hanagnantika fanantenagne avao amo o raha rehoe?

      [Sare]

      Mino vao rehe fa tsy hahatrea asa sasa naho tsy nivoarae tamy ty asa raike tena tea’o?

      [Sare]

      Nahay nagnova ty tanjogne nitratrare’e ty Davida Mpanjaka

  • Akore ty Hanagnagne Fanantenagne
    Mifohaza!—2004 | 22 Avrily
    • Akore ty Hanagnagne Fanantenagne

      Marem-pototse?

      MATE i lera’oy, le tea’o hamboaregne. Faie mivali-doha rehe satria maro ty manao tokavarotse tie mamboatse lera. Nao mahay iaby iareo, ie amy izao ty ila’e tsy mahay. Faie akore naho rei’o fa misy ndaty miharo lakoro ama’o nahatrea hevetse amy ty fomba namorognagne o lera iohoe taogne maro lasa zay, sady vognogne hagnamboatse io maimaim-poagne? Azo antoke fa le avy le hai’o tie aia ty hombagne, sa tsy izay?

      Finorogne hanagne fanantenagne o ndatio. Ampitovio amy i lera teoy zay. Aia areke rehe ro hipay fagnampeagne naho tsapa’o fa manomboke tsy hanagne fanantenagne rehe, manahake o ndaty maro amo o fotoagne mikorontagne zaò? Maro ty ndaty mirehake fa managne vahaolagne, faie misavorovoro naho mifanipake kindraike ty soso-kevetse mey iareo iaby. Nagnino areke naho mipay fagnampeagne amy i namorogne antikagney naho i nametrake ty fahafahagne hanagne fanantenagne agnatentikagne aoy? Rehafe ty Baiboly fa “tsy lavitse antikagne tsikiraidraike reke”, sady vognogne hagnampe antikagne.—Asan’ny Apostoly 17:27; 1 Petera 5:7.

      Famaritagne amy ty pitsopitso’e

      Laleke ty atao tihoe fanantenagne amy Baiboly ao, sady mahafaoke raha maro fa tsy manahake ty fihevera ty ankamaroa o dokoterao naho o mpahay siansao vaho o psikology amy izaò. I rehake tam-boaloha’e nadika tihoe “fanantenagne” amy Baiboly aoy, le midika tihoe mandigne mafe sady mitamà raha soa. Raha roe ty tafilitse amy izay, le ty fagniriagne hahazo raha soa naho anto’e marem-pototse inoagne fa ho azo i rahay. Tsy nofinofy avao ty fanantenagne trea amy Baiboly ao, fa mioregne amy ty raha misy naho porofo marem-pototse.

      Amo o lafi’e iohoe ty mampitovy ty finoagne naho ty fanantenagne. Tsy maintsy managne porofo marem-pototse i ndatỳ vaho afake mino raha raike, fa tsy mino amy izao avao. (Hebreo 11:1) Ndra tie eo aza zay, le ambaha ty Baiboly ty atao tihoe finoagne naho fanantenagne.—1 Korintianina 13:13.

      Intoy misy ohatse: Naho fa mangatake fagnampeagne amy ty namagne atokisa’o rehe, le mitamà fa hagnampe azo reke. Marem-pototse i fanantena’oy satria mino rehe fa hagnampe azo reke. Ty anto’e fanta’o soa reke sady fa nitrea’o fa soa fagnahy naho matarike reke taloha. Mifandrambe marine sady tsy afake misarake ty finoagne naho ty fanantenagne faie tsy mitovy. Akore ty ahafaha’e mitamà an’Andrianagnahare hoe izay?

      Anto’e marem-pototse anagnagne fanantenagne

      Boake aman’Andrianagnahare ty tena fanantenagne. Natao tihoe “Fanantena o Israelio” ty Jehovah tamy ty andro ty Baiboly. (Jeremia 14:8) I Jehovah ro fanantena ty vahoa’e, satria boake ama’e ty fanantenagne marem-pototse iaby nanagna iareo. Tsy fagniriagne hahazo raha soa avao o fanantenagne iohoe. Nimean’Andrianagnahare anto’e marem-pototse iareo mba hanagnagne o fanantenagne iohoe. Magnatanterake ty raha ampitamae’e avao reke, naho fa nifandrambe tamo o Israelitao tagnate ty taonjato maro. Hoe ty Josoa mpitarike iareo: “Fanta’areo ... fa niavy eo iaby ze fampitamagne nisaontsie i Jehovah Andrianagnahare’areo tama’areo.”—Josoa 23:14.

      Mbe maregne avao zay agnarivo’e taogne tafara tatoy. Maro ty fampitamagne miambake nimein’Andrianagnahare rehafegne agnate Baiboly ao. Tantaraegne ao iaby ka ty fahatanteraha irey. Tena azo atokisagne rey, le hoe raha fa avy eo tamy i fotoagne nanoratagne azey.

      Izay ty anto’e irehafantika aze fa azo atao tihoe boke misy fanantenagne ty Baiboly. Vao maike rehe hahazo antoke fa azo’o atao ty mitamà an’Andrianagnahare naho fa mamaky ty fitantaragne miomba ty fifandrambesa’e tamo o ndatio rehe. Izay ty nisorate i apostoly Paoly: “Fa ze sinoratse taloha, le sinoratse hianarantikagne, mba hanan-draha tamaegne tikagne amy ty fiaretantikagne naho ty fampionognagne boake amy ty Soratse Masigne ao.”—Romanina 15:4.

      Ino ty fanantenagne mein’Andrianagnahare antikagne?

      Ombia tika ro tena mipay fanantenagne? Tsy naho fa misy mate vao? Faie amo o fotoagne iohoe vata’e ro tena montso ty fanantenagne anagna ty ndaty maro, lohotsie, naho ndaty maifitse aze ty mate. Tsy afake miala io tika iaby. Azontikagne atao ty mitao mba ho lava havelogne, faie va’e ho mate avao tika ndra ombia ndra ombia, sady tsy azontikagne ialagne zay. Maregne vata’e i rehafe ty Baiboly tihoey: O fateo ro “fahavalo fara’e.”—1 Korintianina 15:26.

      Akore areke ty anagnantikagne fanantenagne naho fa misy mate? “Hofoagnagne o fateo”, arake i andinin-teny nitoka aze tihoe fahavalo fara’ey. Faie mahery mandikoatse o fateo ty Jehovah Andrianagnahare. Nagnaporofo izay mateteke reke. Akore ty nanoa’e izay? Namelogne o ndaty fa nimateo reke. Tantarae ty Baiboly fa nampiasa ty heri’e in-tsive ty Andrianagnahare mba hamelogne ty ndaty fa nimate.

      Ty niambake tamy izay, le ty namelomagne i Lazarosy tamy ty mate, i nama i Jesosy maifitse azey, i aze fa nimate tagnate ty efatse androy. Nimea i Jehovah hery ty Jesosy ana’e mba hanoa’e izay. Tsy nietake ty nanoa i Jesosy fa tagnatreha o ndaty maro, sady natao’e taloha i ndaty maroy eo zay.—Jaona 11:38-48, 53; 12:9, 10.

      Va’e hagnontane rehe tie: ‘Nagnino i ndaty rey ro nivelomegne tamy ty mate? Tsy nihantetse naho nimate avao vao iareo tamy ty fara’e? Maregne zay. Faie naho fa mamaky fitantaragne azo atokisagne hoe rey tikagne, le tsy vita tihoe irientikagne naho velomegne indraike i longontikagne tsy foetrontikagne rey, fa manjare managne anto’e marem-pototse tikagne fa tena ho velomegne iareo. Naho atao amy ty rehake hafa, le tihoe managne fanantenagne marem-pototse tikagne.

      Hoe ty Jesosy: “Izaho ty famelomagne ty mate naho fiaignagne.” (Jaona 11:25) I reke ty nimea i Jehovah hery hamelogne ty mate magneran-tane. Hoe ty Jesosy: “Ho avy ty andro hahareiza ze an-kibory agne ty feo’e [i Kristy] le hiakatse iareo.” (Jaona 5:28, 29) Mbe ho velomegne indraike areke ze an-kibory agne, le hiaigne amy i paradisa an-tane etoỳ.

      Nirehake mazava soa o raha niseho marem-pototse iohoe ty Isaia mpaminany. Hoe reke: “Ho velogne ze ndati’o fa nimate. Hitsangagne ty fate’ay. Mifohaza le mirebeha nareo mandre agnate lemboke ao! Fa ty ando’o hanahake ty ando maraindraigne, sady hengao o taneo ho velogne ty mate tsy misy raha vita’e.”—Isaia 26:19.

      Tsy mampino vao ze fampanantenagne zay? Mitovy amy ty anak’ajaja voaro soa agnate tron-drene’e ao o ndaty mateo. Tsy misy fetra’e ty fitadidia i Andrianagnahare Hery Fara Tampo’ey, le tadidi’e soa i ndaty rey. (Lioka 20:37, 38) Tsy ho ela iareo le ho velomegne indraike, sady hizilike amy i tontolo vaovao mahafinaritsey ao. Handrambe iareo soa ze ndaty ao, mitovy amy ty fandrambesagne mafana atao ty keleiagne bey hatea ty anak’ajaja raike vaho naterake! Misy fanantenagne areke ndra tie misy mate aza.

      Ino ty soa rambese’o naho managne fanantenagne rehe?

      Maro ty raha nampianare i Paoly antikagne miomba ty hasarobily ty fanantenagne. Nirehafe’e fa agnisa i fialiagne ilaentikagney io, le nohare’e tamy ty fiarovan-doha. (1 Tesalonianina 5:8) Ino ty anto’e? Nanao fiarovan-doha vigne o maramila tamy ty andro ty Baiboly io naho fa handeha mialy. Mateteke zay natao tambone i satroke bonetra volon’agnondry eo ndra holitsey eo. Miebotse avao fa tsy mamono i maramilay ty ankamaroa ty raha mipaike amy i loha’ey noho o fiarovan-doha iohoe. Ino ty areke ty tea i Paoly ho rehafegne? Niaro o lohao i fiarovan-dohay. Hoe izay ka fa miaro o saigneo i fanantenagney. Hiadan-tsaigne avao rehe sady tsy hivali-doha ndra ho kivy, naho fa tojoke raha sarotse, naho tena managne fanantenagne fa ho tanterake i fikasan’Andrianagnahare rey. Azo antoke fa mila ze fiarovan-doha zay tika iaby.

      Nampiasa fagnoharagne hafa miomba ty fanantenagne ka ty Paoly. Mifandrambe amy ty zoton’arofon’Andrianagnahare o fanantenagne iohoe. Hoe reke: “Ze raha tamaegne anantikagne zay ro vatofantsike ty aintikagne, sady azo antoke ro mafe oregne.” (Hebreo 6:19) Fanta i Paoly soa fa tena ilaegne o vatofantsikeo satria mateteke nivotso-belogne reke naho fa nisy sambo rendreke. Atora o tan-tsambò ambane agne i vatofantsikey naho fa misy tiobey. Naho fa mitsatoke soa ambane i riakey agne i vatofantsikey sady tsy mihetseke, le va’e hahatohetse i tiobeỳ i samboy sady tsy ho tose’e amoro i riakey ey naho hidosy amo o vatò.

      Hoe izay ka fa ho tantentikagne ty korontagne misy amo o andro hinane zao naho azo antoke sady mafe oregne ty fanantenantikagne i raha hataon’Andrianagnahare amy ty hoavy rey. Mitamà ty Jehovah fa tsy ho ela o ndatio, le tsy ho ore amo o alio sasa, o malasò, o alahelò, naho o fateo. (Henteo ty efajoro amy ty peje faha-10.) Hagnampe antikagne hagnalavitse ze loza miseho ty fitadidiantikagne ze fanantenagne zay. Handrisike antika hiaigne mifagnarake amy ty fitsipin’Andrianagnahare ka zay, fa tsy hagneke ty toe-tsaigne raty manjaka amy ty tontolo toy eto.

      Mahakasike azo manokagne ka ty fanantenagne mey i Jehovah. Tea’e hifagnarake amy ze raha nikasae’e ty fiaigna’o. Irie’e ‘hovonjegne ze karaza o ndaty iaby.’ Faie akore ty hahavoavonje iareo? Tsy maintsy ‘managne fahalalagne maregne soa ty hamarenagne’ iareo iaby. (1 Timoty 2:4) Mandrisike azo hianatse o fahalalagne ty hamarenagne ty Saontsin’Andrianagnahare iohoe ty nampiboake ty gazete toy satria magnomey fiaignagne io. Mihoatse lavitse i fanantenagne va’e ho trea’o amy ty tontolo toy etoy ty hasoa i fanantenagne ho mein’Andrianagnahare azoy.

      Tsy hihevetse ty tegna’o ho tsy mahay ndra inogn’ino rehe noho o fanantenagne iohoe. Azon’Andrianagnahare atao ty magnomey azo hery hagnatratrara’o ze tanjogne anagna’o mifagnarake amy ty zoton’arofo’e. (2 Korintianina 4:7; Filipianina 4:13) Azo antoke fa fampanantenagne hoe izay ty paliae’o. Naho fa mikezake hanagne o fanantenagne iohoe areke rehe, le ko kivy fa ho tanterake ze raha irie’o!

      [Efajoro/Sare]

      Anto’e Hanagnagne Fanantenagne

      Afake magnampe azo hampitombo ty fanantena’o ty hevetse boake amy ty Soratse Masigne ao retoa:

      ◼ Mampitamà hoavy sambatse ty Andrianagnahare.

      Rehafe ty Saontsi’e fa hanjare paradisa, hitoboha ty ndaty sambatse naho miharo saigne ty tane toy.—Salamo 37:11, 29; Isaia 25:8; Apokalypsy 21:3, 4.

      ◼ Tsy mahay mandagnitse ty Andrianagnahare.

      Heje’e ze vande iaby. Masigne ndra tsy misy tsiko’e ty Jehovah le tsy ombia handagnitse reke.—Ohabolana 6:16-19; Isaia 6:2, 3; Titosy 1:2; Hebreo 6:18.

      ◼ Tsy misy fetra’e ty herin’Andrianagnahare.

      I Jehovah raike avao ro managne hery fara tampo’e. Tsy misy ndra inogn’ino amy ze kila raha mahakalagne aze tsy hagnatanterake ty fampitamà’e.—Eksodosy 15:11; Isaia 40:25, 26.

      ◼ Tean’Andrianagnahare hiaigne nainai’e rehe.

      ​—Jaona 3:16; 1 Timoty 2:3, 4.

      ◼ Mitamà antikagne hiova ty Andrianagnahare.

      Tsy mifantoke amy ty fahadisoantikagne naho ty fahalementikagne reke, fa amy ty toetse soantikagne naho ty kezake ataontikagne. (Salamo 103:12-14; 130:3; Hebreo 6:10) Mitamà reke fa hanao izay vata’e tikagne sady hahafale aze ty fanoantikagne izay.—Ohabolana 27:11.

      ◼ Mampitamà ty Andrianagnahare fa hagnampe azo hagnatratse ze tanjo’o mifagnarake amy ze raha safirie’e reke.

      Tsy toko’e hieretseretse o mpanompo’eo tie tsy misy mpagnampe. Mea’e maro amy i hery matanjakey tikagne, le ty fagnahi’e masigne mba hagnampe antikagne.—Filipianina 4:13.

      ◼ Tsy vande ty fampitamàn’Andrianagnahare.

      Tsy ombia hamitake azo reke satria tena azo atokisagne.—Salamo 25:3.

      [Sare]

      Miaro o lohao i fiarovan-dohay; hoe izay ka fa miaro o saigneo i fanantenagney

      [Sare]

      Hoe vatofantsike ty fanantenagne mafe oregne, le hagnampe azo tsy hivalike

      [Soratse Magnazava i Sarey]

      Courtesy René Seindal/Su concessione del Museo Archeologico Regionale A. Salinas di Palermo

Fagnajariam-boke Tandroy (2008-2025)
Hiboake
Hizilike
  • Tandroy
  • Hizara
  • Firafitse
  • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
  • Fifagnekeagne
  • Fifagnekeagne Miomba ty Tsiambaratelo
  • Fanapahan-kevetse Miomba i Fifagnekeagney
  • JW.ORG
  • Hizilike
Hizara