Loharanon-kevetse amy ty Fanompoagne Naho Ty Fiaignantika Kristiana
4-10 JANVIE
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | LEVITIKOSY 18-19
“Mikezaha Halio Findesam-batagne Avao”
Te ho Voaro amy ty Fandrike Ampiasae i Satana vao Rehe?
Naho fa boake nanognogne o raha mampangorigne fatao o firenena nagnodidigne o Israelitaò ty Jehovah, le nisaontsy tamy iareo hoe izao reke: “Ko manao ty fatao ty tane i Kanana, i hampidirako anareoy... Maloto i taney, le hosazeako noho ty fahadisoa’e reke.” Masigne ty Jehovah Andrianagnahare o Israelio. Nampangorigne aze areke ty findesam-bata ty ndaty ta Kanana tao sady naloto ty fivazohoa’e aze.—Le 18:3, 25.
w17.02 20 § 13
Mitarike ty Vahoa’e ty Jehovah
13 Tena tsy nitovy tamo o Mpanjaka tsy nivalike reo ty mpitondra tamy ty firenena hafa tagne. Niantehetse tama o ndaty iareo, faie tsy mahay ty raha hiseho amy ty hoavy rey sady misy fetra’e avao ty raha vita’e. Dineho ohatse ty raha natao ty mpanjaka o kananitao. Nanao raha nampangorigne iareo naho ty vahoa’e. Agnisa izay ty firaisagne tamy ty longo’e maifitse, tamy ty biby, firaisagne amy ty lahilahy sambe lahilahy vaho ampela sambe ampela. Eo ka ty fanoagne sorogne ajaja naho ty fanompoam-tsampy. (Lev. 18:6, 21-25) Ty mpitondra ta Babylona naho ta Ejipta tagne ka, tsy nagnomey lalàna miomba ty fahaliovagne ty vahoa’e tsy nanahake ty natao i Jehovah. (Nom. 19:13) Ty mpitondra tamo o Israelio teo nagnampe ty vahoa’e mba halio naho hifandrambe soa aman’Agnahare sady mba tsy ho raty findesam-batagne. Nibaribary areke fa i Jehovah vata’e ty nitarike iareo.
w14 1/7 7 § 2
Hifaragne Avao vao o Haratiagneo?
Akore ty amo o ndaty raty tsy mete hiova reo? Hoe ty Ohabolana 2:21, 22: “Ze ndaty vagnogne ro hitoboke amy ty tane toy, sady ze malio tahigne avao ro ho sisa tavela eo. Fa ty raty fagnahy horinganegne tsy ho amy ty tane toy sady ze mpivalike hafahagne tsy ho an-tane etoy.” Tsy hisy sasa ty ndaty raty fagnahy. Hilamigne ty tane toy sady hampanjariegne ho voririke tsikede ze ndaty mankatò.—Romanina 6:17, 18; 8:21.
Andao Hikaroke Harena Mietake
w06 15/6 22 § 11
“Hoy Abey Teako ty Lalà’o!”
11 Nisy lalàna hafa ka tamy ty lalà i Mosesy nahatreavagne fa mikarakara ty vahoa’e ty Andrianagnahare. Nimea’e zo hitimpogne ze sisa nenga i mpijinja rey ty mahantra tamy izay. Nandily ty Jehovah fa toko’e hengagne hamory ze sisasisa’e an-tetekey o mahantrao naho fa namory vokatse o Israelitao. Tsy nenga i Jehovah havory iaby ty vokatse tamy ty sisy i tetekey ey sady tsy toko’e halaegne sasa ty sisa amo o voalobokeo ndra o aviavy nirofotegneo. Tsy toko’e halaegne sasa ka ze vokatse nihaligno an-teteke agne. Fandaharagne aman-katea natao io mba ho fitretrézagne o mahantrao, o ambahinio, o bodeo, naho o ampela vantotseo. Maregne aloha fa tsy maintsy ho niasa mafe iareo naho fa namory i vokatse rey naho nitsimpogne aze. Faie tsy voatere ho nangatake iareo noho o fandaharagne iohoe.—Levitikosy 19:9, 10; Deoteronomia 24:19-22; Salamo 37:25.
11-17 JANVIE
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | LEVITIKOSY 20-21
“Nambaha i Jehovah ty Vahoa’e”
w04 15/10 11 § 12
Afake Hiaigne amy i Paradisay ao Vata’e vao Rehe?
12 Faie misy raha tsy maintsy tadidientikagne. Nisaontsy tamo o Israelitao ty Jehovah tie: “Ambeno iaby ze lily andiliako anareo anito, mba hihamahery nareo le hilitse amy i tane handehana’areo ampita eroỳ, sady hangalake aze ho fanagna’areo.” (Deoteronomia 11:8) Izao ka ty voarehake miomba o tane iohoe amy Levitikosy 20:22, 24 ao: “Ambeno ze lalàko iaby naho ze lilim-pitsarako iaby, le ankatoavo, mba tsy haloa i tane hindesako anareo mba hitoboha’areoy nareo. Izao ty fa nirehafeko tama’areo: “Inareo ty hangalake o tane iareò, sady izaho ty hagnomey izay mba halae’areo ho fanagna’areo, le tane feno ronono naho tantele.” Midika zay fa tsy maintsy nifandrambe soa tamy i Jehovah o Israelita reo, vaho izay hahazo i Tane Nampitamaegney. Faie naho fa tsy nankatò iareo, le nenga i Jehovah handrese aze naho handroake aze amy i tane fitoboha’ey ao o Babylonianao.
it “Lova” § 1
Lova
Fanagnagne lasa ty mpandova ndra ze managne zo handova ty ndaty raike, naho fa mate reke. Nilovagne ze raha niazo boake amy ty razambey ndra ty rae aman-drene. Nachal ty rehake hebreo (agnaragne, nachalah) irehafagne ty fahazoa ty mpandimbe lova ndra ty fagnomezagne aze i lovay. (No 26:55; Ezk 46:18) Ty rehake tihoe yarash ro nadika tihoe “mandova naho mandimbe” sady mateteke atao tihoe “malake ho fanagnagne” naho tsy mpandimbe i voakasikey. (Ge 15:3; Le 20:24) Midika ka io tie “mandroake” le ty tafike ro mandroake. (De 2:12; 31:3) Boake amy tihoe klerôs o rehake Grika irehafagne o lovao. Ty dika io tie taloha le tihoe “antsapake”, avy eo ka “anjara” sady fara’e “lova.”—Mt 27:35; Asa 1:17; 26:18.
it “Vorona” § 7
Vorogne
Nanao sorogne “biby mitiligne malio” naho biby hafa ty ry Noa tafara i Safodranoy. (Ge 8:18-20) Nengan’Andrianagnahare ho hanegne o vorogneo tafara izay fa ty lio’e avao ro tsy azo hanegne. (Ge 9:1-4; ampitahao amy ty Le 7: 26; 17:13.) O vorogne “malio” reo areke le tsy ino fa ze vorogne neke’e hatao sorogne. Naho fa nimeigne ty lalà i Mosesy vaho izay nisy vorogne natao tihoe “maloto.” (Le 11:13-19, 46, 47; 20:25; De 14:11-20) Tsy rehafe ty Baiboly ty anto’e nirehafa i lalànay aze tie “maloto” i biby rey ndra tie vorogne mpihinagne fatem-biby aza ty ankamaroa’e. (Henteo tihoe TAKODARA.) Tsy nisy sasa ty vorogne tsy niazo hanegne naho fa natao i fifagnekeagne vaovaoy, arake ty natoron’Andrianagnahare i Petera tamy ty alala ty fahitagne.—Asa 10:9-15.
Andao Hikaroke Harena Mietake
it “Mandidididy Vatana” § 3
Mandily Vatagne
Rinara i lalànay ty fandiliagne vatagne naho fa misy ndaty mate. (Le 19:28; 21:5; De 14:1) Vahoake masigne naho fanagna i Jehovah manokagne o Israelitao. (De 14:2) Tsy toko’e hanao ty fombafomba o mpanompo sampio iareo. Fanta’e soa ka tie manao akore o ndatio naho fa mate, sady mitamà reke tie mbe ho velomegne iareo, le tsy toko’e hanahelo loatse ndra handily vatagne. (Da 12:13; He 11:19) Lasa taka’e ka tie toko’e ho karakaraegne soa i vatagne niforognen’Andrianagnaharey.
18-24 JANVIE
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | LEVITIKOSY 22-23
“Andrambesantikagne Fianaragne i Fete Taloha Rey”
it “Fetin’ny Mofo Tsy Misy Lalivay” § 2
Fete ty Mofo tsy Misy Lalivay
Havoriambey mangotrokotroke sady sabata ty andro voaloha’e amy i fetey. Nisy vare orza (vokatse niakatse voaloha’e ta Palestina agne) lohavoa finehe raike nentegne tamy i mpisorogney agne tamy ty andro faharoe ndra tamy ty 16 Nisana. Tsy nisy nahazo nihinagne voa vaovao ndra mofo ndra voa natono boake tamy ty vare orza vaho avy nijinjaegne taloha i fetey. Hoahy i Jehovah i lohavoa finehe raikey, le nahetseketse i mpisorogney tagnatreha’e eo. Nisy agnondry lahy kede tsy nisy tsiko’e sady tsy nihoatse ty herentaogne ka natao fagnatetse oroagne, nampiarahegne tamy ty fagnatetse varem-bazaha nafangaro menake naho fagnatetse raha inomegne. (Le 23:6-14) Tsy nampagnoroegne vare orza ndra lafarina tamy i alitaray teo i mpisorogney manahake ty natao iareo tafara tatoy. Tsy tihoe i firenenay avao ty nanolotse lohavoa tagnate i fetey, fa afake nanao sorogne fisaoragne ka ze keleiagne ndra ze ndaty nanagne tane ta Israely tagne.—Ek 23:19; De 26:1, 2; henteo tihoe VOALOHAM-BOKATRA.
Ty anto’e: Mofo tsy misy lalivay ro nihanegne tagnate i fetey arake ty toromareke nimey i Jehovah i Mosesy. (Ek 12:14-20) Mivantagne o lily iohoe amy Eksodosy 12:19 ao manao tihoe: “Tsy toko’e hahatreavagne lalivay ty an-tragno’areo ao agnate ty fito andro.” Natao tihoe ka “mofom-pahoreagne” i mofo tsy misy lalivaỳ. (De 16:3) Nitsiaro o jiosio isan-taogne areke fa tsy maintsy niongake malaky boake a Ejipta agne iareo le tsy nanam-potoagne hagnisiagne lalivay i koba iareoy. (Ek 12:34) Nitsiaro iareo ka fa niore naho ndevo iareo ty tagne faie nafahagne arake i saontsy i Jehovah tihoey: “Amy izay le ho tsiaro’o agnate ty fotoagne iaigna’o i andro niakara’o boake a Ejipta agney.” Mete soa ty hitadidia iareo tagnate i fetey fa firenena afake iareo, le i Jehovah ty nagnafake iareo. Io ty voaloha’e tamy fete lahibey telo nankalazae o Israelitao isan-taogne rey.—De 16:16.
it “Pentekosta” § 3
Pentekosta
Tsy natao manahake o lohavoa vare orzao ty ahy o varem-bazahao fa lafarina soa doro roe ampahafolo ty efaha (4,4 L) nisiagne lalivay ro namboaragne mofo roe, le natao agnate laforo ao. Boake amy ty tane nitoboha o Israelitao o mofo reo, ty dika izay manahake ty mofo nihanegne andavanandro fa tsy mofo masigne. (Le 23:17) Nisy fagnatetse oroagne naho fagnatetse noho ty ota vaho fagnatetse iharoagne (agnondry lahy kede roe) nampiarahegne tamy reo. Natao i mpisorogney tambane i mofoy ao naho i agnondry lahỳ ao i tagna’ey, le nahetseketse’e tagnatreha i Jehovah eo o raha reo, ty dika izay natolo’e tagnatreha i Jehovah eo. Ho hane i mpisorogney reo, naho fa avy eo satria fagnatetse iharoagne.—Le 23:18-20.
w14 15/5 29 § 11
Miarake Mandroso amy ty Fandamina i Jehovah vao Rehe?
11 Mipay ze hahasoa antika ty fandamina i Jehovah matoa mandrisike antika hagnorike i toroheve i apostoly Paoly tihoey: ‘Andao tika hifampihevetse mba hifandrisike ho amy ty hatea naho ty asa soa, le tsy hahafoe ty fiharoantikagne mivory, manahake ty ila’e fa zatse tsy mivory, fa hifampahery, lohotsie fa trea’areo tie mihamarine i andro zay.’ (Heb 10:24, 25) Nagnatanjake ty finoa o Israelitao i fete fatao isan-taogne rey naho ty fivoriagne hafa mifandrambe amy ty fanompoagne i Jehovah. Nahafale ka i fete rey. Tamy ty Fete ty Tragno Rantsankazo tamy ty andro i Nehemia zao le tena niambake. (Eks. 23:15, 16; Neh. 8:9-18) Hoe izay ka fa mahasoa antika o fivoriagneo naho o havoriambeio. Atreho iaby areke i fivoriagne rey satria magnatanjake finoagne sady mahafale.—Titosy 2:2.
Andao Hikaroke Harena Mietake
Ko Mivalike!
3 Tsy mivalike ty mpanompo i Jehovah naho tea aze amy ty fo’e iaby sady mahafoe tegna ho aze, le ty hampifale i Jehovah avao ro anoe’e. Ino ty dika ty rehake tihoe “tsy mivalike” amy Baiboly ao? Irehafagne raha feno, ndra iaby, ndra tsy misy tsiko’e io. Naho fa nanao sorogne hoahy i Jehovah ohatse o Israelitao, le biby tsy manan-kandra ty nasae i lalànay nimeigne. (Lev. 22:21, 22) Tsy mete naho biby tapa tomboke ndra goa ndra korotsofy ndra marare ro atao sorogne. Raha lahibey tamy i Jehovah tihoe biby tsy manankandra ro nimeigne aze. (Mal. 1:6-9) Rare’e ty ahy i Jehovah naho nitake izay. I rehe vao le hivily voankatae lo naho boke misy riatse ndra fitaovagne tsy ampe piesy? Raha feno naho tsy misy handra’e ro tea’o. Tea i Jehovah ka naho manao hoe izay ty hateantikagne aze naho ty tsy fivalihantikagne ama’e. Toko’e ho feno soa ndra tsy hisy tsiko’e areke izay.
25-31 JANVIE
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | LEVITIKOSY 24-25
“Ty Taogne Jobily Naho i Fahafahagne amy ty Hoavỳ”
it “Fahafahana”: “Manome fahafahana Andriamanitra”
Fahafahagne
Magnomey Fahafahagne ty Andrianagnahare. Andrianagnahare magnomey fahafahagne ty Jehovah. Nafaha’e boake amy ty fagnandevozagne ta Ejipta tagne ty firene o Israelitao. Nisaontsie’e iareo fa ho afake amy ty fahasahiragnagne naho mankatò ty lili’e. (De 15:4, 5) Nirehafe i lalànay fa afake nivarotse ty vata’e ho mpanompo ty lahilahy nahantra mba hameloma’e ty tegna’e naho ty keleia’e. Faie nafahagne o Hebreo iohoe tamy ty taogne fahafito nanompoa’e. (Ek 21:2) Naho fa Jobily (isake 50 taogne), le natao koidava tamy ty mponegne amy i taney eo fa avy i fahafahagney. Nafahagne ze mpanompo Hebreo, sady niheregne amy ty lova’e ze lahilahy iaby.—Le 25:10-19.
it “Lova”: “Teo ambanin’ny Lalàna” § 3
Lova
Tsy niazo atao varo domay o taneo, satria fanagna ty keleiagne hatrake amy ty tarira’e. Mitovy amy tihoe nahofa avao arakarake ty vokatse miakatse ama’e avao areke i taney, le arakarake ty isa ty taogne sisa’e amparake ty hiavia i Jobilỳ ty vili’e. Naheregne tamy i tompo’ey i taney iaby tamy izay naho tsy tihoe niviliegne ndra navarotse taloha i Jobilỳ. (Le 25:13, 15, 23, 24) Agnisa izay ty tragno agnate ty tanàgne tsy misy manda satria mitovy amy ty teteke i tragnoy ty amy izay. Fa ty tragno amy ty tanàgne misy manda, le azo navotagne agnate ty herentaogne tafara ty nivarotagne aze fa naho tsy izay, le ho lasa fanagna i mpivilỳ. Azo avotagne tagnate ty fotoagne tsy voafetra ty tragno tamy ty tanà o Levitao satria tsy nanagne tane ho lova’e iareo.—Le 25:29-34.
it “Jobily” § 8
Jobily
Misy karaza’e roe ty ndaty magneran-tane. Mpagnarivo naho rarake. Tsy nahatreavagne raha nampanahelo hoe izay ty tamo o Israelio agne naho fa nagnaja ty lalàna miomba ty Jobily iareo. Nandrambe soa ty tsikiraidraike le nanjare natanjake i firenenay. Tsy nisy nahantra ndra tsy nanagne asa noho ty krizy ara toe-karena ty ndaty tamy izay, fa afake nampiasa ty fahaia’e naho ty talenta’e mba hampandrosoagne ty firenena iareo. Nitahie i Jehovah ty vokatse amy i taney sady nahazo fitezagne soa o vahoakeo. Voririke ty fitondragne ta Israely tagne noho ty fitariha i Jehovah, le niadagne i firenenay naho fa nankatò.—Isa. 33:22.
Andao Hikaroke Harena Mietake
w09 1/9 22 § 2
Mete vao ty Mamale Fate?
Nenga i lalànay ho sazeagne arake ty toko’e ho ie ty Israelita raike naho nanafike ty Israelita nama’e, le nahafake ty raike amy ty maso’e. Tsy i aze tinafikey ndra ty keleia’e ty toko’e hagnasaze i ndaty nanao ratỳ. Nitaké i lalànay ty hindesagne i raharahay amy ty mpitsara mba handrambesa’e fepetse mete ama’e. Ho sazeagne arake ze natao’e i nanao ratỳ, le misakagne ty vale fate ty fahafantaragne izay. Faie mbe misy raha hafa ka.
1-7 FEVRIE
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | LEVITIKOSY 26-27
“Akore ty Ahazoagne ty Fitahia i Jehovah?”
w08 15/4 4 § 8
Ko Magnorike ty Raha “Tsisy Dika’e”
8 Nagnino ro mete hanjare ho sampy o “Harenao”? Andao hatao tihoe misy vato raike tamy ty tete o Israelitao. Azo nampiasaegne mba hagnoregnagne tragno ndra manda o vatò. Faie lasa fandrike hoahy i vahoa i Jehovah-y o vato iohoe naho nanoa’e” tsangambato-tsampy” (Lev. 26:1) Hoe izay ka fa ilaegne o volao mba hivelomagne naho hampiasaegne amy ty fanompoagne i Jehovah. (Mpito. 7:12; Lioka 16:9) Lasa sampy o volao naho ataontikagne raha lahibey noho ty fanompoagne. (Vakio ty 1 Timoty 6:9, 10.) Ty ho mpagnarivo zao ty tena tanjo o ndatio. Mila mitao areke tikagne mba hahay hanahatsahatse naho fa mipay vola.—1 Tim. 6:17-19.
it “Tahotra”: “Fahatsapana tahotra sy fanajana” § 6
Tahotse
Niambake ty fomba nampiasà i Jehovah i Mosesy naho ty fomba nifandrambesa’e tama’e, le izay ty nahavy i Mosesy hahavita raha mampatahotse (heb.: môhra) tagnatreha i vahoa i Jehovah rey teo. (Deot. 34:10, 12; Eks. 19:9) Natahotse i Mosesy naho nagnaja ty fahefa’e ohatse i aze nanam-pinoagne rey satria fanta iareo fa nirehake tamy ty alala’e ty Andrianagnahare. Tsy maintsy nagnaja i toeragne masy i Jehovah-y ka o Israelitao. (Le 19:30; 26:2) Ty dika izay toko’e hagnorike ze natoro i Jehovah aze iareo naho fa manompo aze ndra mivavake ama’e sady toko’e hifagnarake amy ty fitsipi’e miomba ty findesam-batagne ty fiaigna iareo.
w91 1/3 17 § 10
Engao Hiaro ty Fo’areo “ty Fiadanan’Andrianagnahare”
10 Nisaontsy tamy i firenenay ty Jehovah tie: “Naho magnorike ty liliko vaho miambegne aze avao nareo sady manao izay, le homeako oragne amy ty fotoa’e vata’e nareo sady hataoko mahavokatse ty tane toy, hamoa iaby ze hatae an-tonda ey. Hampisy fieragneragnagne ambone taney raho, hiroro nareo faie tsy hisy hampatahotse anareo. Tsy hengako hizilike ama’areo eo sasa ty biby hako masiake sady tsy hisy fibira hanitsike ty tane’areo. Ho ama’areo eo raho, le hatoroko fa Andrianagnahare’areo raho sady ho ndatiko ka nareo.” (Levitikosy 26:3, 4, 6, 12) Afake ty hanagne fiadanagne o Israelio sady tsy nisy raha nampinekoneko iareo tamy ty fahavalo’e naho fa namokatse raha ara-nofo naho tamy ty fifandrambesa iareo tamy i Jehovah. Faie niankigne amy ty fagnoriha iareo ty Lalà i Jehovah zay.—Salamo 119:165.
Andao Hikaroke Harena Mietake
it “Areti-mandringana”: “Vokatry ny tsy fankatoavana” § 1
Arete-manjamagne
Vokatse ty Tsy Fankatoavagne. Fa nirehafegne ty firene o Israelio fa handefa arete-manjamagne amy iareo ty Andrianagnahare naho tsy magnaja i fifagnekeagne natao iareoy o ana Israelio. (Le 26:14-16, 23-25; De 28:15, 21, 22) Rehafe ty Soratse Masigne fa noho ty fitahian’Andrianagnahare ty anagnagne fahasalamagne ara-batagne ndra ara-pagnahy (De 7:12, 15; Sl 103:1-3; Oh 3:1, 2, 7, 8; 4:21, 22; Ap 21:1-4), le vokatse ty ota naho ty tsy fahavoririhagne o aretegneo. (Ek 15:26; De 28:58-61; Is 53:4, 5; Mt 9:2-6, 12; Jn 5:14) Maregne fa misy fotoagne, i Jehovah ty mahavy o aretegneo amo o ndatio manahake ty tamy i Miriama naho i Ozia vaho i Gehazy satria sambe nanjare boka tampoke iaby iareo (No 12:10; 2Ta 26:16-21; 2Mp 5:25-27), faie ty raha raty natao o ndatio ndra natao o firenenao mateteke ty nahavy ty ankamaroa ty aretegne naho ty aretegne mifindra. Nibabe ty voka ty raha raty natao iareo. (Ga 6:7, 8) Izao ty nirehafe i apostoly Paoly miomba i aze nanao firaisagne tsy fatao rey: ‘Nengan’Andrianagnahare hanao fahalotoagne iareo mba hahafa-baraka ty vata’e, le nandrambe ty vale ze raha rey zay iaby tamy ty vata’e tao, le ty vale’e sahaza aze noho ty fahadisoa’e.’—Ro 1:24-27.
8-14 FEVRIE
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | NOMERY 1-2
“Alamy i Jehovah ty Vahoa’e”
w94 1/12 9 § 4
Ty Toeragne Ara-drare’e Tana ty Fanompoam-pivavahagne amy i Jehovah amy ty Fiaignantika
4 Naho nagnente boake amboney ty fitobea o Israelitao tamy iareo tamy i tane efetsey agney rehe, le ino ty ho nitrea’o? Nisy tragno lay nivalampatse, faie nilamigne sady ho fialokalofa ty ndaty nihoatse ty 3000000, le nitambatse antoko’e arakarake ty fizaràgne nisy i foko telo boake avaratse naho boake atimo, boake atignanagne vaho boake ahandrefagne rey. Naho fa nandineke soa ka rehe, le ho nahatrea antoko’e hafa raike nagnarine ty ampagnivoa i tobey eo. O antoko kede mizara efatse reo, le antoko ty tragno lay nialokalofa ty foko i Levy. Tampagnivoa i tobey teo le nisy faritse raike nisy lakoro lamba, le nisy faritse manokagne. I “tragno lay fihaognagney” naore o Israelita nanan-talenta reo, arake ty modely nimea i Jehovah.—Nomery 1:52, 53; 2:3, 10, 17, 18, 25; Eksodosy 35:10.
it “Toby”: “Tobin’ ny Israely” § 4
Tobe
Tena bey ty tobe o Israelitao. Niiake 603550 ty lahilahy mpialy ankoatse ty ajaja aman’ampela, ty bey taogne, ty manan-kandra, ty Levita niiake 22000, naho ty “ndaty maro hafa firenena.” Mete ho 3000000 mahery ty fitambara iareo iaby. (Ek 12:38, 44; No 3:21-34, 39) Tsy tena fantatse ty habey i tobe nisy iareoy, fa sambe nanagne ty firehafa’e aze o ndatio. “Nanomboke ta Beti-jesimota hatrake a Abela-sitima” ty nitobea o Israelitao tandrife i Jeriko, tamy i Lema i Moabay eo.—No 33:49.
Andao Hikaroke Harena Mietake
it “Fanisam-Bahoaka” § 1
Fagnisaham-bahoake
Fanoratagne agnaragne naho tetiraza ty foko naho ty keleiagne. Tsy natao ho fagnisahagne ndaty tsiampe avao ty fagnisaham-bahoake rehafe ty Baiboly fa natao mba hahafantaragne tie ia ty toko’e handoa hetra ohatse, ndra hanao maramila, ndra hanao fanompoagne amy i toeragne masigney ao (naho Levita reke).
15-21 FEVRIE
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | NOMERY 3-4
“Ty Fanompoagne Atao o Levitao”
it “Mpisorona”: “Teo ambanin’ny fifaneken’ny Lalàna.” § 1
Mpisorogne
Tambane ty Fifagnekea ty Lalàna. Nihamasigne i Jehovah ho aze ze voalohan’anake lahilahy iaby tamo o Israelitao tamy iareo nindevo ta Ejipta tagne, tamy ireke nandefa loza faha folo i aze namono ty voalohan’ana o Ejipsianao iaby. (Ek 12:29; No 3:13) Ahy i Jehovah areke o voalohan’anakeo, le natokagne mba hanompo aze avao. Azo’e natao ty nanendre iareo iaby mba ho mpisorogne naho ho mpikarakara ty toeragne masigne. Faie ndraleo’e nifily o lahilahy boake amy ty foko i Levy io, satria izay ty mete amy i fampitama’ey. Nisoloagne o lahilahy Levita reo areke ty voalohan’anake iaby tamo o foko 12 hafa (nisahegne ho foko roe ty tarana i Efraima naho i Manase ana i Josefa). Faie Nihoatse 273 ty voalohan’anake lahilahy mihoatse ty vola’e raike tsy Levita naho fa nisahegne. Nasaen’Andrianagnahare nimeigne sekely dimy (11 dolara) ty Arona naho i ana’e rey ho takalo ty tsikiraidraike tamo o 273 reo. (No 3:11-16, 40-51) Taloha izay, le fa natoka i Jehovah ho mpisorogne tamo o Israelitao ty lahilahy iaby tamy ty keleia i Arona, boake amy ty foko i Levy.—No 1:1; 3:6-10.
it “Levita”: “Andraikitra” § 1
O Levitao
Andraikitse. Keleiagne telo o Levitao: Ty tarana i Gersona (Gersoma) naho i Kehata vaho i Merary sambe ana-dahy i Levy iareo. (Ge 46:11; 1Ta 6:1, 16) Narine i tragno lay masigney ty nitobea ty keleiam-bey tsikiraidraike, tamy tie iareo ta tane efetse tagne. Atignanagne aloha i tragno lay ao ty Kehatita tarana i Arona. O Kehatita hafao ty atimo. O Gersonitao ty ahandrefagne, le o Meraritao ty avaratse. (No 3:23, 29, 35, 38) Nanangagne naho nandrava sady ninday i tragno lay masigney o Levitao. Naho fa hifindra tobe o Israelitao, le nalae i Arona naho i anadahi’e rey heike aloha i ridò nampisarake i Masigney naho ty fara’e Masigney. Nisarogna’e naho fa niavy eo i vata misy ty reha i vavolombelogney, ty alitara, naho ty fitaovagne hafa vao zay o Kehatitao ninday aze. Fa o Gersonitao ty ninday ty lamba o tragno lay io, o saro’e reo naho ty lamba fandrakofagne sady ty lakoro lamba ty toko-tane, vaho taly fagnenjagnagne lay (azo antoke fa ireo ty taly o tragno lay io). O Meraritao ty ninday ty rafitse i tragno laỳ, o anakoregne reo naho ty tombo’e naho o fantsike bey vaho taly fagnenjagnagne lay (taly nagnenjagne lamba nagnodidigne ty tokotane i tragno lay).—No 1:50, 51; 3:25, 26, 30, 31, 36, 37; 4:4-33; 7:5-9.
it “Levita”: “Andraikitra” § 3
O Levitao
Naho fa feno 30 taogne ty Levita raike vaho nanao ty andraiki’e iaby tamy ty andro i Mosesy. Agnisa izay ty fitarazoagne i tragno lay masigney naho ty fitaovagne tagnate’e tao naho fa nifindra i tobey. (No 4:46-49) Nisy andraikitse niazo’e natao avao naho fa nifeno 25 taogne reke, faie tsy nanao fanompoagne mafe manahake ty findesagne i tragno lay masigney. (No 8:24) Naho vaho feno 20 taogne ka o Levitao, le fa afake manomboke ty fanompoa’e tamy ty andro i Davida Mpanjaka. Tsy nila nentegne nandeha sasa i tragno laỳ, fa ho soloagne Tempoly hoe ty Davida. Tsy voatere nanao fanompoagne sasa ka ty Levita feno 50 taogne. (No 8:25, 26; 1Ta 23:24-26; henteo tihoe TAONA.) Nila nahay soa o Lalànao ka o Levitao satria mateteke iareo ty nasaegne namaky naho nampianatse o vahoakeo.—1Ta 15:27; 2Ta 5:12; 17:7-9; Ne 8:7-9.
Andao Hikaroke Harena Mietake
w06 1/8 23 § 13
Mihendrea le Matahora An’Andrianagnahare!
13 Nampea i Jehovah ty Davida tagnate ty haorea’e, le izay ty nahavy aze hatoky naho hatahotse an’Andrianagnahare avao. (Salamo 31:22-24) Faie in-telo reke ty tsy natahotse an’Andrianagnahare le nibabe ty voka-drati’e. Ty voaloha’e le tamy ty fotoagne nindesagne i Vata i Jehovah-y ho a Jerosalema agne. Nente’e tamy ty sarete io, faie toko’e ho nitarazoe o Levitao arake ty lalàn’Andrianagnahare. I Oza ty nandroake i saretey. Nitana’e i Vatay naho fa ho nitonta, hafara’e nimate tsy tra-drano reke noho ty “fahadisoagne” natao’e. Nanao fahotagne lahibey vata’e ty Oza, faie naho ty maregne, le ty tsy fagnaja i Davida ty lalàn’Andrianagnahare ty nahavy i lozay. Ty atao tihoe matahotse an’Andrianagnahare areke le midika tie manao raha arake ty fandahara’e.—2 Samoela 6:2-9; Nomery 4:15; 7:9.
22-28 FEVRIE
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | NOMERY 5-6
“Akore ty Azo’o Anahafagne o Naziritao?”
it “Nazirita” § 2
Nazirita
Tsy afake manao ty raha telo retoagne ty ndaty nanao fifagnekeagne ho Nazirita: 1) Ninogne raha mahamamo, nihinagne voaloboke manta ndra masake ndra maike, ninogne rano voaloboke tsotra ndra rano voaloboke fa divay ndra fa nanjare vinaigre. 2) Nihitsike. 3) Nikasike fate ndra tie fate ty rae naho ty rene’e, ndra ty niharo troke ama’e aza.—No 6:1-7.
Fifagnekeagne Manokagne. Ty ho “Nazirita tagnatreha i Jehovah” eo ndra hanokan-tegna ho aze ty tanjo i fagnekeagne manokagney, fa tsy tihoe ho derae o ndaty satria mahavita mifehe tegna. “Masigne agnatreha i Jehovah reke amy ty andro iaby maha Nazirita aze.”—No 6:2, 8; ampitahao. Ge 49:26.
Niambake areke ty raha nitakégne tamo o Naziritao tamy ty fanompoagne i Jehovah. Manahake ty mpisorom-bey manao fanompoagne masigne o Naziritao, satria tsy nahazo nikasike fate ndra tie ty fate ty longo’e maifitse aze aza. Tsy nahazo ninogne divay ndra raha mahamamo ka o Mpisorom-beio naho o mpisorogneo, naho fa nanao ty fanompoagne masigne tagnatreha i Jehovah eo. Satria andraikitse lahibey ty nankinegne tamy iareo.—Le 10:8-11; 21:10, 11.
“Masigne” o Naziritao (heb., na·zirʹ) “le henga’e ho lava avao ty volo’e.” Izay ty ho famantaragne fa Nazirita masigne reke. (No 6:5) Nadika tihoe “tsy nirantsagnegne” ty rehake hebreo tihoe nazir. Tsy nirantsagnegne o voalobokeo tamy ty taogne Sabata naho Jobily. (Le 25:5, 11) Nisy soratse tihoe “Ahy i Jehovah ty fahamasignagne” ty tamy i takela-bolamena napetake tamy i satroke lamba i mpisorom-beỳ teỳ. “Famantaragne masigne” io tie “voatokagne [heb.: nezer] ho an’Andrianagnahare” i mpisorom-beỳ. Raike avao ty niavia ty rehake tihoe nezer naho tihoe nazir. (Ek 39:30, 31, f.a.p.) Natao tihoe nezer ka ty sabakam-panjaka nagnisia ze voahosotse ho mpanjaka o Israelio. (2Sa 1:10; 2Mp 11:12; henteo tihoe FANOKANANA; SATROBONINAHITRA.) Nirehake ty apostoly Paoly fa volo lava ty nimeigne o ampelao ho saron-doha, mba ho fampahatsiahivagne fa toko’e hagneke ty lahilahy reke, satria izay ty fandaharan’Andrianagnahare tagnivo ty fiangonagne kristiana teo. Tsy nihitsike areke o Naziritao ndra tie tsy izay aza ty voajagnahare tamy ty lahilahy. Nifaly divay ka reke, le nikezake halio naho tsy ho voaloto, amy izay ho tsiaro’e avao fa tsy maintsy mahafoe tegna naho magneke ty zoton’arofo i Jehovah reke.—1Ko 11:2-16; henteo tihoe SARON-DOHA; VOAJANAHARY; VOLO.
Andao Hikaroke Harena Mietake
w05 15/1 30 § 2
Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio
Nazirita ty Samsona, faie tamy ty heve’e hafa. Nisy anjely raike nirehake hoe izao taman-drene’e taloha ty niterahagne aze: “Izao e! Hanagn’anake rehe, le hiterake ana-dahy; sady tsy hohitsifagne ty volo’e; satria ho Nazirita ho an’Andrianagnahare i ajajay ndra tie mbe an-troke ao aza; sady ireke ty hanomboke hamonje o Israelio an-tagna o Filistinao.” (Mpitsara 13:5) Tsy nivoady ho Nazirita ty Samsona. Andrianagnahare ro nanendre aze ho Nazirita amparake ty niaigna’e. Faie tsy nihatse tama’e i fepetse tihoe tsy hikasike fatey. Akore moa ty hagneregna’e i fotoagne naha-nazirita aze nanomboke tamy ty niterahagne azey, satria reke nikasike fate faie tsy satrie’e? Trea boake amy izay, fa tsy tena nitovy ty raha nitakégne tamy ty Nazirita amparake ty iaigna’e, naho ze nanolo-tegna ho Nazirita.