Loharanon-kevetse amy ty Fanompoagne Naho ty Fiaignantika Kristiana
6-12 SEPTAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | DEOTERONOMIA 33-34
“Mitsoloha Ambane ty Fità i Jehovah eo Nainai’e”
it “Jesorona”
Jesorona
Agnaram-boninahitse itokavagne o Israelitao. Rehake fanehoagne hatea ka io amy ty Dikan-drehake Grike Fitopolo, le natao tihoe “mamy.” Toko’e haniahy o Israelitao o agnaragne “Jesorona” iohoe, fa vahoake nanoa i Jehovah fifagnekeagne iareo, le toko’e hanao ze mahity avao. (De 33:5, 26; Is 44:2) Naho amy Deoteronomia 32:15 ao o Jesorona iohoe, le somare magninje satria nanjare tsy voafehe o Israelitao, fa nahafoe i Mpamorogne azey sady nanivetive i Mpagnavotse azey.
Matokia i Jehovah, i ‘Andrianagnahare ze kila fampionognagney’
Nagnomey toky o vahoa Israelio ty Mosesy, tamy i hira mampahery raike nisorate’ey. Hoe reke: “I Andrianagnahare ty andro talohay ro fietaha’o, Sady manohagne azo amy i fità’e maharetse nainai’e rey.” (Deot. 33:27) Nirehake tamo o Israelitao ka ty Samoela naho fa tafara tatoy tie: ‘Oriho lognandro ty Jehovah, fa ko miala ama’e, sady manompoa i Jehovah amy ty fo’areo. Noho ty amy i tahina i Jehovah bey voninahitsey, le tsy hahafoe ze ndati’e reke.’ (1Sam. 12:20-22) Tsy mba hagnary antikagne zao ty Jehovah, naho tena tsy mivalike ama’e tikagne. Homei’e antikagne lognandro ze fagnampeagne ilaentikagne.
Miareta Avao amy i Lay Hahazoagne Fiaignagney
16 Tsy nahatrea ty fahatanteraha i fampitamà i Jehovah-y ty Mosesy, sahala amy i Abrahama avao. Izao ty nirehafegne tama’e taloha ty niziliha o Israelitao tamy i Tane Nampitamaegney ao: “Hitalake i taney lavitse avao rehe, fa tsy hizilike amy i tane homeiko o ana Israelio eoy.” Nagnino reke ro tsy nahazo nizilike tamy i taney ao? Satria niboseke loatse tamy i vahoake nigoreve rey iareo amy i Arona “tamy i rano i Meribay” ao, le tsy nagnomey voninahitse an’Andrianagnahare. (Deot. 32:51, 52) Faie nikivy naho nitagne am-po vao reke, naho fa tsy nengagne hizilike tamy i Tane Nampitamaegney tao? Aha’a. Nitsodrano i vahoakey reke sady izao ty famaragnan-dreha’e: ‘O ry Israely, sambatse rehe! Ia moa ty vahoake nahazo famonjeagne boake amy i Jehovah, i fikalagnam-bala ty famonjeagney naho i mesabey malazay manahake azo?’—Deot. 33:29.
Andao Hikaroke Harena Mietake
it “Mosesy”: “Maty ary nalevina” § 2
Mosesy
Roapolo amby zato taogne ty Mosesy tamy i reke nimatey. Mbe natanjake reke tamy izay kanao ty Baiboly mirehake tie: “Tsy nanjavozavo ty maso’e sady tsy nihegne ty heri’e.” Naleve i Jehovah amy ty toeragne raike mbe tsy fantatse hatrake amy izao reke. (De 34:5-7) Ino ty anto’e? Azo antoke fa mba hisakanagne o Israelitao tsy ho voatarike hanompo sampy, le ho hevere iareo ho toeragne masigne i kibori’ey. Hoe mitovitovy amy izay ty tea i Devoly hampiasagne i fate i Mosesỳ. Izao ty nirehafe i Joda, mpiana i Jesosy Kristy sady rahalahi’e raike hafa: ‘Naho fa nifamale tamy i Devoly sady nifandietse tama’e miomba i fate i Mosesỳ ty Mikaela Arkanjely, le tsy nahavany nagnameloke naho nanivetive aze reke fa nirehake avao tie: “I Jehovah abey ro hagnendake azo!”’ (Jd 9) Nisaogne i Mosesy tagnate ty 30 andro o Israelitao, le nitarihe i Josoa ho mba Kanana mbeo iareo naho fa niavy eo.—De 34:8.
13-19 SEPTAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOSOA 1-2
“Akore ty Hahatomombagne ze Raha Anoe’o?”
Mahereza Satria Manohagne Azo ty Jehovah!
7 Tsy maintsy mianatse naho mampihatse ze rehafe ty Baiboly tika naho te hanagne herim-po mba hanoagne ty zoton’arofon’Andrianagnahare. Izao ty nampanoegne i Josoa naho fa tinendre handimbe i Mosesy reke. Hoe ty Jehovah tama’e: ‘Mahereza naho matanjaha rehe, sady mitaoa soa mba hahavy azo hanao raha mifagnarake amy i lalàna iaby nandilia i Mosesy mpanompoko azoy. Ao tsy ho afake am-bava’o ty boke misy i lalànay toy. Le vakio naho saintsaigno handro halegne. Amy izay rehe, hitao soa amy ze nisorategne ato, le ho tomombagne iaby ze raha atao’o sady hanao raha aman-kilala rehe.’ (Jos. 1:7, 8) Nagnorike ze torohevetse zay ty Josoa, le ‘nitomombagne iaby ze raha natao’e.’ Naho manao izay ka tikagne, le tena hanagne herim-po sady ho tomombagne ty fanompoantikagne i Jehovah.
w13 15/1 11 § 20
Mahereza Satria Manohagne Azo ty Jehovah!
20 Tsy mora ty manao ty zoton’arofon’Andrianagnahare naho fa miatreke fitsapagne amy ty tontolo raty toy eto tikagne. Faie tsy mialy irery tikagne fa manohagne antikagne ty Andrianagnahare. Magnampe antikagne ka i Ana’ey, i Loha ty fiangonagney. Eo ka o Vavolombelogne fito tapetrisa mahery, i namantikagne magneran-tane rey. Miaraha amy iareo avao, sady lonike rehe hanam-pinoagne lognandro, hazoto hitory i talily soay, sady hitadidy i andinin-teny hoahy ty taogne 2013 tihoey: “Mahereza naho matanjaha. ... Satria manohagne azo ty Jehovah Andrianagnahare’o.”—Josoa 1:9.
Andao Hikaroke Harena Mietake
w04 1/12 9 § 1
Hevetse Misongadigne amy ty Boke i Josoa
2:4, 5: Nagnino ro nifitahe i Rahaba irake nalefa i mpanjakay rey naho fa nipay i mpitsikilo rey? Vognogne hamoe ty fiai’e mba hiarovagne i mpitsikilo rey ty Rahaba, satria nanjare nino i Jehovah. Tsy voatere ho rehafe’e amy i lahilahy nikinia i vahoan’Andrianagnaharey rey areke ty toeragne misy i mpitsikilo rey. (Matio 7:6; 21:23-27; Jaona 7:3-10) ‘Nambara ho maregne’ ty Rahaba noho ze raha natao’e zay, le agnisa izay ty namitaha’e i ndaty nirahe i mpanjakay rey.—Jakoba 2:24-26.
20-26 SEPTAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOSOA 3-5
“Tahie i Jehovah ze Manoro ty Finoa’e”
it “Jordana” § 7
Jordana
Mirefe 1m hatrake amy 3m eo ho eo ty halavy i Jordana naho fa miala ty Riake Galilia, sady tokotoko’e ho 27m hatrake 30m ty treha’e. Faie bey ty Jordana naho fa lohataogne, le manjare bey naho laleke. (Js 3:15) Nagnoho-doza hoahy ty firene o Israelio (nisy lahilahy naho ampela vaho ajaja) ty nitsake i Jordana naho bey, lohotsie fa ty marine i Jeriko ey. Masiake ty rano ey, sady nisy ndaty niandro nandese i ranoy tsy ela tafara izay. Faie nanao fahagagagne ty Jehovah sady nikalagna’e tsy handeha i rano i Jorday, le afake nandia tane maike o Israelitao naho fa nitsake ey. (Js 3:14-17) Nisy fahagagagne hoe izay taonjato maro tafara tatoy, tamy i Elia niarake tamy i Elisay, naho tamy i Elisa nandeha raikey.—2Mp 2:7, 8, 13, 14.
w13 15/9 16 § 17
Mahafale ty Fo’o vao ty Faniahia i Jehovah?
17 Manjare natoky i Jehovah tikagne naho fa manao raha mba hanehoagne ty finoantikagne aze. Magnamaregne izay ty raha niseho naho fa nizilike i Tane Nampitamaegney o Israelitao. Nandily i mpisorogne ninday i vata misy i fifagnekeagneỳ ty Jehovah, mba le avy le hitsake amy i renerano i Jordanay ao. Faie naho fa nihanarine i Reneranoy i vahoakey, le trea iareo tie bey i reneranoy satria nisy oram-bey. Ino ty natao iareo? Nitobe tagnolo i ranoy teo tagnate ty heregnandro tsiampeampe vao iareo ndra ela noho izay amparake ty hihegna i ranoy? Aha’a. Tena natoky i Jehovah iareo sady nankatò ty tari-dala’e. Ino ty voka’e? ‘Naho vaho najò i mpisorogney tamy ty moro i Jordana eo ty tombo’e, le nijanogne tsy nandeha i ranoy. Nitsangagne tamy ty tane maike tampagnivoa i Jordana eo i mpisorogney sady tsy nihetseke teo, tamy Israelita rey mbe nitsake i tane maikeỳ.’ (Jos. 3:12-17) Azo antoke fa tena fale iareo nahatrea tie tsy nandeha sasa i renerano maherỳ. Vao maike natoky i Jehovah iareo satria nankatò ty tari-dala’e.
w13 15/9 16 § 18
Mahafale ty Fo’o vao ty Faniahia i Jehovah?
18 Maregne fa tsy manao fahagagagne mba hagnampeagne ty vahoa’e ty Jehovah tie amy izao. Faie mitahy iareo reke naho fa maneho finoagne sady mankatò aze iareo. Magnomey hery iareo i fagnahy masigney mba hahafaha’e manao i asa fitoriagney magneran-tane. Nagnomey toky iareo ty Jesosy Kristy, i Vavolombelo i Jehovah tena lahibeỳ, fa hagnampe iareo hanao o asa lahibey iohoe. Hoe reke: “Mandehana areke, le anò mpianatse ze ndaty amy ty tane toy iaby. ... Sady ho ama’areo avao raho, amparake ty hiavia ty fifaragna ty tontolo toy.” (Mat. 28:19, 20) Maro ty Vavolombelo i Jehovah nahatsapa tie nampea ty fagnahy masigne, le nanjare nahavany nitory tamy ty ndaty fanta’e ndra tie saro-kegnatse aza.—Vakio ty Salamo 119:46; 2 Korintianina 4:7.
Andao Hikaroke Harena Mietake
w04 1/12 9 § 2
Hevetse Misongadigne amy ty Boke i Josoa
5:14, 15: Ia o ‘lahibey ty tafy i Jehovah’ amo o andine’e iohoe? Niavy nampahery i Josoa i lahibey ty tafikey, taloha ty nanafihagne i Tane Nampitamaegney. Tsy ia io fa “ty Saontsy”, ndra i Jesosy Kristy taloha ty naha ndaty aze. (Jaona 1:1; Daniela 10:13) Manao aly ara-pagnahy ty vahoan’Andrianagnahare tie amy izao. Tena mampahery areke ty mahafantatse fa miarake amy iareo ty Jesosy Kristy nimeam-boninahitse!
27 SEPTAMBRA–3 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOSOA 6-7
“Ko Magnente Raha Tsy Misy Ilagne Aze”
Ko Magnente Raha Tsy Misy Ilagne Aze
5 Taonjato maro tafara tatoy, le nirese ty fagniria ty maso ty Israelita raike atao tihoe Akana. Nangalatse raha ta Jeriko tao reke naho fa nirese o tanàgne iohoe. Nisaontsy ty Andrianagnahare fa toko’e hopotehegne ze kila raha tamy i tanàgney tao, ankoatse ty raha sarobily ila’e hoahy i Jehovah. Nimeagne baiko iareo tie: ‘Mitaoa nareo mba tsy hiharine ze raha atokagne hopotehegne, kera hirie’areo avao rey, le halae’areo.’ Tsy nankatò ty Akana, le nirese tamy ty tanà i Ay ao o Israelitao. Maro ty nimate tamy iareo. Tsy nagneke ty Akana tie nangalatse naho tsy tie ireke nitratse. Hoe reke: ‘Nahatrea [o entagne reo] raho, le nirieko reo sady nalaeko.’ Tsy nifehe ty maso’e ty Akana, le nivonoegne reke sady nipotehegne “ze kila raha nanagna’e.” (Jos. 6:18, 19; 7:1-26) I raha tena nandraragne azey ro nirie’e.
w97 15/8 28 § 2
Nagnino ro Toko’e Hampahafantaregne ze Manao Raty?
Ty anto’e raike toko’e hampahafantaragne i manao ratỳ, le mba hiarovagne ty fahaliova i fiangonagney. Andrianagnahare malio ty Jehovah, sady masigne. Také’e halio ara-pagnahy naho halio findesam-batagne ze manao fanompoam-pivavahagne ho aze. Magnanatse antikagne hoe izao ty Saontsi’e: “Anake mankatò nareo, le ko magneke sasa ho tarihe ty fagniria’areo taloha tamy inareo mbe tsy nahafantatsey. Masigne i nitoka anareoy, le toko’e ho masigne amy ty findesam-batagne iaby nareo, fa sinoratse tie: ‘Toko’e ho masigne nareo satria masigne raho.’” (1 Petera 1:14-16) Ze ndaty zatse manao raha maloto ndra raty, le mandoto sady mahavy i fiangonagney tsy ho ankasitraha i Jehovah, naho tsy misy raha atao mba hagnitsiagne ndra handroahagne iareo.—Ampitahao amy ty Josoa toko faha-7.
Ko Magnente Raha Tsy Misy Ilagne Aze
8 Va’e ho rese ty fagniria ty maso ka ty tena Kristiana. Risihe ty Saontsin’Andrianagnahare areke tikagne mba hifehe tegna, le tsy hagnente ndra hagniry raha raty. (1 Kor. 9:25, 27; vakio ty 1 Jaona 2:15-17.) Nagneke ty Joba lahilahy maregne, fa tena misy voka’e amy ty fagniriagne ty raha henteagne. Hoe reke: “Fa nanao fifagnekeagne tamy ty masoko raho, le mbe hataoko akore ka ty hagnentegnente ampela virjiny?” (Joba 31:1) Tsy vita tihoe tsy nagneke hikasike ampela hafa ty Joba, fa nifehe ty sai’e ka mba tsy hieretsere-draty. Nihamafese i Jesosy fa toko’e halio avao ty saintikagne. Hoe ka reke: “Ze mikiroke ampela lognandro sady te hanao firaisagne ama’e, le fa nagnitsakitsa-baly am-po’e ao.”—Mat. 5:28.
Andao Hikaroke Harena Mietake
w15 15/11 13 § 2-3
Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio
Fomba ty maramila taloha ty manao arikobogne ze tanàgne voaro mafe tea’e ho tafihegne. Naho fa rese iareo i tanàgney, le alae’e ty raha sarobily ao, agnisa izay ty hanegne tsy lany ty ndaty ao tamy i fanoagne arikobogney. Faie nahatrea hanegne sisa tsy lany tamy ty tanà i Jeriko ao o mpikarokeo. Hoe ty gazete O Arkeolojiao Naho ty Baiboly (anglisy) fa tsy fitrea zay tamy ty tanàgne hafa nisy nanao arikobogne ta Palestina agne. Hoe avao o gazete iohoe: “Voamaigne ty tena maro tao [Jeriko], ankoatse ty raha vita tamy ty tane lietse. ... Va’e ho nisy voamaigne siny raike ndra roe ty nisisa [tamy ty tanàgne hafa agne], faie tsy fitrea ty voamaigne maro hoe izay.”
Rehafe ty Baiboly fa tsy nalae o Israelitao ty hanegne ta Jeriko tao, satria tsy nenga i Jehovah hanao izay iareo. (Jos. 6:17, 18) Mbe maro voamaigne ty ao, satria volagne Marsa ndra Avrily o Israelitao ro nanafike i tanàgney, ty dika izay tafara kede i fotoagne fijinjagney. (Jos. 3:15-17; 5:10) Tsielatsiela avao areke ty nanoagne arikobogne i Jeriko, kanao maro ty voamaigne mbe sisa tao. Maregne vata’e ty raha rehafe ty Baiboly.
4-10 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOSOA 8-9
“Lesogne Boake amy ty Tantara o Gibeonitao”
it “Gibeona”: “Tamin’ny andron’i Josoa” § 1
Gibeona
Tamy ty andro i Josoa. O Hivitao ty nitoboke ta Gibeona ao tamy ty andro i Josoa. Agnisa i firenena fito ta Kanana tao toko’e haringagney iareo. (De 7:1, 2; Js 9:3-7) Rehafegne tie Amorita ka o Gibeonitao, satria kindraike io ty agnaragne nitokavagne o Kananitao iaby. (2Sa 21:2; ampit. Ge 10:15-18; 15:16.) Tsy mba nanahake o Kananita hafao o Gibeonitao fa nagneke tie i Jehovah ro miaro o Israelitao, le ho rese iareo ndra tie nanagne tafike mahery naho tanàgne bey aza. Naho fa nirava areke ty Jeriko naho i Ay, le nandefa solontegna tamy i Josoa ta Gilgala agne o Gibeonita reo mba hangatake filongoagne tamy iareo. Nisolontegna i Kefira naho i Berota vaho i Kiriata-jearima, tanàgne sambe ahy o Levitao ka o Gibeonita reo. (Js 9:17) Nanao sare ndaty tsy boake lavitse i ndaty nirahe o Gibeonitao reo, satria nagnisy akanjo naho kapa rotarota vaho ninday gony rotarota, siny holitse fisiagne divay fa simba, mofo maike sady potepoteke. Amy izay iareo tsy hatao tie, agnisa i firenena tsy maintsy nirese o Israelio rey. Nagneke i Gibeonita rey, fa i Jehovah ty nandrava i Ejipta naho ty mpanjaka o Amoritao, le i Sihona naho i Oga. Mahiratse iareo, le tsy nitognone iareo ty raha nanjò i Jeriko naho i Ay, satria mbe tsy toko’e ho naharey izay iareo naho toe tena boake “an-tane lavitse” agne. Nandineke porofo o solontegna o Israelitao reo, le nirese lahatse sady nanao fifagnekeagne tamy iareo fa tsy hamono iareo.—Js 9:3-15.
“Ko Miantehetse amy ty Fahaia’o”
14 Tsy voririke iaby tika, le tsy toko’e hagnaligno hangatake tari-dalagne amy i Jehovah naho fa hanapa-kevetse. Toko’e hanao izay ndra ty androanavi-pagnahy fa za-draha aza. Izao ty natao i Josoa naho o androanavi-pagnahy o Israelio rey. Niavy tamy iareo agne o Gibeonita reo le sare nagnisy akanjo rotarota, sady nirehake tie boake an-tane lavitse agne. Le avy le nagneke hanao fifagnekeagne tamy iareo ty Josoa naho i nama’e rey fa tsy mba nagnontane i Jehovah. Maregne fa neké i Jehovah i fifagnekeagney. Faie nampanorate’e amy i Baiboly ao tie, tsy nangatake tari-dalagne tama’e ty Josoa naho i nama’e rey mba hahavy antikagne handrambe lesogne ama’e.—Jos. 9:3-6, 14, 15.
w04 15/10 18 § 14
“Mandehana Tetezo i Taney”
14 Hoe iareo: “Boake lavitse zahay mpanompo’o noho ty tahina i Jehovah Andrianagnahare’o.” (Josoa 9:3-9) Le hoe nagnamaregne izay vata’e ty akanjo iareo naho ty hane iareo, ie amy izao 30 kilometatse miala i Gilgala eo avao ty nisy i Gibeona. Ninoa i Josoa naho i loha ty fiangonagne rey iareo, le nanao fifagnekeagne tamy i Gibeona naho ze tanàgne narine azey iareo fa hilongo amy iareo. Mba hahavy iareo tsy ho mate avao vao ro nanoa o Gibeonitao o raha iohoe? Aha’a, tsy izay. Te hahazo sitrake tamy i Andrianagnahare o Israelioy iareo. Neké i Jehovah ty hahavy iareo ho “mpanapake hatae naho mpantsaka rano hoahy i fiangonagney naho hoahy i alitara i Jehovah-y”, ty dika izay nagnomey ze hatae hampiasaegne tamy i alitara fanoagne fagnatetsey teo iareo. (Josoa 9:11-27) Vognogne hanao o asa niheveregne ho ambane iohoe o Gibeonitao satria nifandrambe tamy ty fanompoagne tamy i Jehovah zay. Azo antoke fa nisy tamy iareo agnisa ty Netinima niheregne boake a Babylona agne naho nanompo tamy i tempoly naoregne indraikey tao. (Ezra 2:1, 2, 43-54; 8:20) Manahake iareo tikagne, le hikezake hilongo aman’Andrianagnahare sady ho vognogne avao hanao ze asa heveregne ho ambane mifandrambe amy ty fanompoagne aze.
Andao Hikaroke Harena Mietake
it “Ahantona” § 1
Ahantogne
Nahantogne tamy ty potò ze mpandika lalàna ila’e naho fa boake vinono, arake ty lalà i Jehovah hoahy o Israelio. Nahantogne tamy ty potò ohatse ty fate ze meloke ho nanivetive an’Andrianagnahare ndra nanompo sampy, naho fa boake tinorake vato ndra tamy ty fomba hafa ty namonoagne aze. (Js 8:29; 10:26; 2Sa 21:6, 9) “Voaozon’Andrianagnahare” iareo, sady natoro o vahoakeo mba ho fampitaoagne. Faie nafahagne tamy i potò oy eo i fate’ey naho fa hariva sady nalevegne mba tsy hovoaloto i tane nimein’Andrianagnahare o Israelitaoy. (De 21:22, 23) Norihegne o lily iohoe ndra tie tsy Israelita i nahantogney.—Js 8:29; 10:26, 27.
11-17 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOSOA 10-11
“Nialy Hoahy o Israelio ty Jehovah”
it “Adoni-zedeka”
Adoni-zedeka
Mpanjaka ta Jerosalema ao reke, tamy i reke nialy mba hahazoagne i Tane Nampitamaegneỳ. Naharo i Adoni-zedeka tamy ty tafy i fanjakagne kedekede t’ahandrefa i Jordana agney i tafi’e rey, mba hanoheragne i tafy i Josoa nandrese fanjakagne maro rey. (Js 9:1-3) O Hivita nitoboke ta Gibeona tao reo ka nifily ty hilongo tamy i Josoa. Te hamale iareo ty Adoni-zedeka noho i raha natao iareo zay sady te hisakagne ze mbe te hilongo tamo o Israelita fahavalo’eo, le naharo’e tamy ty tafy ty mpanjaka o amoritao efatse ty tafi’e. Nanao arikobogne naho nialy tamy i Gibeona iareo. Faie nandrombake o Gibeonitao ty Josoa, le nirese’e i tafike niharo raike rey. Nilay ta Makeda agne i mpanjaka dime rey sady hinily tagnate lakato. I Josoa ty namono i Adoni-zedeka naho i mpanjaka efatse rey tagnatreha o maramila Israelitao eo. Nahanto’e tamy ty potò ty fate iareo, sady natorake tagnate lakato agne naho fa niavy eo. Nanjare kibory iareo i lakatoy.—Js 10:1-27.
it “Havandra”: “Nandatsaka havandra i Jehovah” § 1
Havandra
Nampipoke havandra ty Jehovah. Nampiasa havandra ty Jehovah kindraike mba hagnatanterahagne ty saontsi’e naho hampisehoagne ty heri’e lahibey. (Sl 148:1, 8; Is 30:30) I loza fahafito nanjò i Ejiptay ty fitantaragne voaloha’e magnaporofo izay. Nanimba ze raha mitiry naho ze hatae tamy izay i havandray sady namono ndaty vaho biby tsiefa tan-teteke ey. Faie ty ta Gosena tamo o Israelio ao tsy nisy havandra. (Ek 9:18-26; Sl 78:47, 48; 105:32, 33) Nampipoke havandra jabajaba ka ty Jehovah naho fa tafara tatoy mba hamonoagne i Amorita tamy i Tane Nampitamaegney ao rey. Niharo raike ty mpanjaka dime tamo o Amoritao mba hialy tamo o Gibeonitao. Faie nagnampe o Gibeonitao Israelita nitarihe i Josoa rey. Maro ty ndaty nimate i havandray naho oharegne amy ty nimate tamy i alỳ.—Js 10:3-7, 11.
w04 1/12 11 § 1
Hevetse Miambake amy ty Boke i Josoa
10:13: Akore ty hampisy izay? ‘Misy raha mahalatsa tsy vita i Jehovah hao’, i Mpamorogne i lagnitsey naho i taneỳ? (Genesisy 18:14) Azo i Jehovah atao ty magnovaova ty fihodikody ty tane toy naho izay ty tea’e. Le hoe tsy mihetseke ty fahatreavagne i masoandroy naho i volagney amy ze fotoagne zay. Azo’e atao ka ty tsy mampihodikodigne ty tane toy naho tsy mampihetseke i volagney. Faie atao’e ze hahavy i hazavagne boake amy i masoandroy naho i volagneỳ ho avy an-tane etoy mba hampisy hazavagne lognandro. Faie ndra tie eo zay, le mbe ‘tsy nisy andro manahake izay’ ty tamy ty tantara o ndatio.—Josoa 10:14.
Andao Hikaroke Harena Mietake
w09 15/3 32 § 5
Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio
Tsy voatere ho boake amy i fagnahy masigney ty boke ila’e nangalagne hevetse ndra tie voarehake amy Baiboly ao aza. Ze boke misy ty “saontsin’Andrianagnahare” avao ro narova i Jehovah sady “haharetse nainai’e.” (Isaia 40:8) Ze raha nazily i Jehovah amo o boke 66 amy Baiboly ao reo, le fa ampe mba hahavy antikagne “hahay soa naho ho ampe fitaovagne amy ty asa soa.”—2 Tim. 3:16, 17.
18-24 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOSOA 12-14
“Oriho amy ty Fo’o ty Jehovah”
w04 1/12 12 § 2
Hevetse Miambake amy ty Boke i Josoa
14:10-13. Ndra tie fa ni-85 taogne aza ty Kaleba, le mbe nangatake hanao asa sarotse avao. Tsy ino zay fa ty handroake o ndaty nitoboke ta Hebrona ao reo, amy i faritse nitoboha i Anakita bey naho abo rey tao. Noho ty fagnampea i Jehovah, le nitomombagne soa ty raha natao o mpialy fa za-draha iohoe sady nanjare tanàgne filaisagne ty Hebrona naho fa tafara tatoy. (Josoa 15:13-19; 21:11-13) Mampahery antikagne ty modely soa nenga i Kaleba, le mahavy antikagne tsy hatahotse hanao ze asa sarotse ampanoegne o Kristianao zay.
w06 1/10 18 § 11
Bey Herim-po Noho ty Fanagnagne Finoagne Naho ty Fatahoragne An’Andrianagnahare
11 Mihamatanjake avao o finoagne iohoe naho mampihatse i hamarenagney tikagne, sady magnandragne ndra mahatsapa ty soa azontikagne boake amy izay. Naho magnente ndra mandineke ty vale ty vavake ataontikagne ka tika sady mahatsapa ty fomba hafa itariha i Jehovah antikagne, le matanjake ty finoantikagne. (Salamo 34:8; 1 Jaona 5:14, 15) Azo antoke fa nitombo ty finoa i Josoa naho i Kaleba naho fa nitrea iareo ty raha soa nataon’Andrianagnahare tamy iareo. (Josoa 23:14) Agnisa izay retoa: Nivotso-belogne tamy i lia naharetse 40 taogne tan-tane efetse agney ohatse iareo arake ty nampitamaen’Andrianagnahare iareo. (Nomery 14:27-30; 32:11, 12) Nandrambe anjara tamy ty fanafihagne ty tanà i Kanana tagnate ty enen-taogne ka iareo. Tsy izay avao fa nilava velogne ka iareo sady nisalama soa, vaho nahazo anjara tane manokagne. Maro vata’e ty valesoa mey i Jehovah ze mpanompo’e managne finoagne naho herim-po!—Josoa 14:6, 9-14; 19:49, 50; 24:29.
Andao Hikaroke Harena Mietake
it “Gebala” § 2
Gebala
Nisaontsy ty Jehovah fa agnisa ty faritse mbe tsy niazo o Israelitao ty tane o Gebalitao tamy ty andro i Josoa. (Js 13:1-5) Faie niliere o ndaty mpitsikerao zay. Nao zao hoe iareo tavaratse agne (100 km eo ho eo avara i Dana agne) ty nisy i Gebala, sady mbe lia o Israelitao naho nifehe aze. Misy manam-pahaiagne mirehake fa nisy nagnova ty rehake hebreo amo o andine’e iohoe. Toko’e hoe izao ty nandikagne aze hoe iareo: ‘I tane marine i Libanonay’ ndra ‘hatrake amy ty sisy ty tane o Gebalitao’ fa tsy tihoe ‘tane o Gebalitao.’ Faie soa ho fantatse tie misy fepetse i raha nampitamae i Jehovah trea amy Josoa 13:2-7 aoy. Va’e tsy niazo o Israelitao areke ty Gebala noho iareo tsy nankatò.—Ampit. Js 23:12, 13.
25-31 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOSOA 15-17
“Arovo i Lova’o Sarobilỳ”
it “Hebrona” § 6
Hebrona
Mbe nanafike ty faritse atimo i Kanana agne o Israelitao, le nabaibay iareo ty ndaty ta Hebrona ao naho ty mpanjaka iareo (azo antoke fa i mpanjaka nandimbe i Hohamay io). (Js 10:36, 37) Maregne fa nirese o Kananitao, faie ze tanàgne niazo Israelita nitarihe i Josoa rey, le tsy nisia iareo ty tobe ty maramila iareo ty tao. Naho fa nandeha nialy tamy ty toeragne hafa agne o Israelio, le azo antoke fa niheregne nitoboke ta Hebrona ao indraike o Anakitao. Tsy maintsy mbe nialy areke ty Kaleba (ndra ze tarana i Joda nitarihe i Kaleba) mba hahazoagne i tanàgney naho fa tafara tatoy. (Js 11:21-23; 14:12-15; 15:13, 14; Mpts 1:10) Nimeigne i Kaleba agnisa ty foko i Joda heike ty Hebrona tamy ty voaloha’e, faie nanjare tanàgne fitsolohagne reke naho fa niavy eo. Tanà o mpisorogneo ka io. Faie mbe lovà i Kaleba avao ze ‘faritse ambanevolo ty tanà i Hebrona’ agne naho ze tanàgne kedekede marine aze eo.—Js 14:13, 14; 20:7; 21:9-13.
it “Asa an-terivozona” § 1
Asa Fagnandevozagne
Maro ty ndaty nampanoegne “asa fagnandevozagne” (heb.: mas) tie taloha. Mateteke ze firenena rese ro natao ondevo. (Js 16:10; 17:13; Es 10:1; Is 31:8; Ft 1:1) Nampanoe o Ejipsianao asa fagnandevozagne sady nampijalé iareo o Israelitao, le nampamboare iareo o tanà i Pitoma reo naho i Ramesesa (fagnajariagne entagne naho vokatse). (Ek 1:11-14) Tsy norihe o Israelitao ty lily i Jehovah, le tsy niroahe’e sady tsy nabaibai’e iaby ty ndaty ta Kanana ao naho fa nizilike tamy i Tane Nampitamaegney ao iareo. Faie sinere iareo hanao asa fagnandevozagne o Kananitao. Ino ty voka izay? Nivoatarike hanompo andrianagnahare diso o Israelitao. (Js 16:10; Mpts 1:28; 2:3, 11, 12) Nitokave i Solomona Mpanjaka hanao asa fagnandevozagne ty tarana o Kananitao, tsy ia zay fa o Amoritao, o Hetitao, o Perizitao, o Hivitao, naho o Jebositao.—1Mp 9:20, 21.
it “Kanana”: “Azon’ny Israelita i Kanana” § 5
Kanana
Maregne fa maro ty Kananita tsy nimate sady tsy nagneke ho fehe o Israelitao. Faie azo rehafegne tie “nimey i Jehovah o Israelio i taney iaby, i fa nampitamae’e ho meigne ty raza iareoy.” Natao’e “niadagne iareo tamo o fahavalo iareo nagnodidigne iareo teò, ‘tsy nisy tsy tanterake ndra raike ze raha soa nampitamae i Jehovah o tarana Israelio fa nitanterake iaby.’ (Js 21:43-45) Natahotse o Israelitao ze firenena nagnodidigne iareo, le tsy natahoragne hanafike iareo. Fa nisaontsy ty Andrianagnahare fa horoahegne tsikedetsikede o Kananitao, kera hanjare tane efetse i taney, le hihamaro ty bibihako ao. (Ek 23:29, 30; De 7:22) Maregne fa ampe fitaovagne soa o Kananitao satria nanagne galesa fandesegne mialy iareo sady nisy lelamesa ty amy i galesay eo. Faie tsy i Jehovah ro toko’e ho meagne tsiny tie tsy nagnatanterake ty fampitamà’e kanao tsy nirese o Israelitao ty faritse ila’e ta Kanana ao. (Js 17:16-18; Mpts 4:13) Noho iareo nivalike tama’e ty nahavy iareo ho rese kindraike.—No 14:44, 45; Js 7:1-12.
Andao Hikaroke Harena Mietake
Fanta’o Vao?
Akore ty ahafantarantikagne fa tane nibey ala ty Israely tie taloha?
REHAFE ty Baiboly fa feno ala ty faritse ila’e tamy i Tane Nampitamaegney agne. Rehafegne ao tie “maro” hatae ty tagne. (1 Mpanj. 10:27; Jos. 17:15, 18) Faie tsy misy hatae mitiry ty ankamaroa ty faritse a Israely agne tie amy izao. Misy ndaty areke manjare misalasala naho maregne vata’e ty raha rehafe ty Baiboly.
Hoe ty boke Fiaigna o Israelita Talohao (anglisy): “Maro ty faritse nahatreavagne ala ta Israely agne tie taloha. Mbe maro aza zay naho oharegne amy ty amy izao.” Fitrea tam-bohitse ey o sampein-eo naho ty hatea oaka vaho ty térébinthe. Maro aviavin’ala ka ty ta Sefela agne, i faritse maro haboagne lemademake agnelagnela i vohitsey eo agnivo tane agney naho amy ty Riake Mediterane agne.
Mirehake ty boke Raha Mitiry amy Baiboly Ao (anglisy) tie tsy misy hatae sasa ty faritse ila’e a Israely agne. Fa nagnino? Nihazavae i bokey fa nihalany tsikedetsikede i hatae rey. Hoe reke: “Simbae o ndatio avao o raha mitirio satria teà iareo hitaregne ty tete iareo naho ty biby haré iareo vaho ty toeragne iarahagne i biby rey. Tapahe iareo ka i hatae rey mba hamboara iareo tragno naho harehe iareo.”