Loharanon-kevetse amy ty Tari-dalagne Hoahy ty Fiaignantika Naho ty Fanompoagne
4-10 JOLAY
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 SAMOELA 18-19
“Ohatse Soa ty Barzilay Satria Niambane”
w07 15/7 14 § 5
Nahatsapa ty Fetra Va’e ho Vita’e ty Barzilay
Azo antoke fa tena nankasitrake ty fagnampea i Davida ty Barzilay. Faie tsy tihoe te hamale soa aze reke, le hagnomey ze kila raha nilae’e. Tsy nipay fagnampeagne hoe izay ty Barzilay satria mpagnarivo. Noho o lahilahy fa antetse iohoe soa toetse le nagniry ty handrambe aze an-dapa’e ao ty Davida. Va’e ho nahazo voninahitse vata’e ty Barzilay naho nitoboke tagne, satria ho ninama i mpanjakay.
w07 15/7 14 § 7
Nahatsapa ty Fetra Va’e ho Vita’e ty Barzilay
Nandietse ty Barzilay, noho ireke fa nihantetsey varagne, le voafetra avao ty raha ho vita’e. Va’e nahatsapa reke fa tsy ho velogne maharetse sasa. (Salamo 90:10) Nanao ze raha azo’e natao reke mba hanohagnagne i Davida. Nahatsapa ka reke fa voafetra ty raha va’e ho vita’e noho ireke fa antetse, le tsy nitevagne ty hahazo toeragne ambone naho voninahitse reke. Tsy nitovy tamy i Absaloma nitagny ty hahazo laza reke, fa niambane le nampiseho fahendreagne.—Ohabolana 11:2.
w07 15/7 15 § 1-2
Nahatsapa ty Fetra Va’e ho Vita’e ty Barzilay
Asongady ty tantara i Barzilay fa ilaegne ty mahay manahatsahatse. Amy ty lafi’e raike le tsy mete naho mandietse tombotsoam-panompoagne tikagne ndra tsy mikezake ty hahazo izay, satria va’e tsy ho teantikagne ho voaelengelegne ty fiaignantikagne, ndra mahatsapa tikagne fa tsy hahay hagnatanterake i andraikitsey. Afake magnampe antikagne amy ze raha tsy haintikagne ty Andrianagnahare, naho miantehetse ama’e tikagne mba hahazoagne hery naho fahendreagne.—Filipianina 4:13; Jakoba 4:17; 1 Petera 4:11.
Faie mila magneke tikagne fa voafetra ty raha vitantikagne. Va’e fa maro ohatse ty andraikitse Kristiana tana ty rahalahy raike. Tsapa’e fa naho mbe magneke hanao andraikitse hafa reke, le va’e tsy hanao soa ty adidi’e arake ty Soratse Masigne, ohatse ty fikarakaragne ty keleia’e amy ty lafi’e ara-pagnahy, naho ty famelomagne iareo. Amy ty raha hoe izay, le tena miambane naho mahay manahatsahatse reke, naho mandietse tsy handrambe tombotsoam-panompoagne fagnampe’e.—Filipianina 4:5; 1 Timoty 5:8.
Vatosoa Ara-pagnahy
“Milaisa Hatrake Am-para’e Naho fa Manao i Korsa Laỳ!”
19 Marare vao rehe sady mahatsapa tie tsy taka o ndatio ty raha manjò azo? Naho izay ty tsapa’o, le va’e hampahery azo ty tantara i Mefiboseta. (2 Sam. 4:4) Tsy vita tihoe naleme tomboke reke, fa mbe nitsaratsara aze ka ty Davida Mpanjaka. Ie amy izao tsy noho ty hadisoa’e ty nahavy o olagne nahazo aze reo. Faie tsy nengà’e hahakivy aze o raha rehoe. Ireke aza nankasitrake ze raha soa niseho tamy ty fiaigna’e. Agnisa izay ty hasoa fagnahy naseho i Davida tama’e. (2 Sam. 9:6-10) Nikezake nahatakatse ty raha tena nisy ty Mefiboseta naho fa nidiso hevetse miomba aze ty Davida. Tsy natao’e hahaboseke aze ze hadisoagne natao i Davida zay. Tsy nagnomey tsiny i Jehovah ka reke. Ze raha niazo i Mefiboseta natao mba hanohagnagne i mpanjaka tinendre i Jehovah-y ro nifantoha’e. (2 Sam. 16:1-4; 19:24-30) Nampanorate i Jehovah agnate Baiboly ao ty raha soa natao i Mefiboseta mba ho tsikombentika.—Rom. 15:4.
11-17 JOLAY
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 SAMOELA 20-21
“Andrianagnahare Tea ty Rare’e ty Jehovah”
it “Gibeona”: “Teo ambany fahefan’ny Israely” § 3
Gibeona
Mbe nisy avao tagnate ty taonjato maro o tena Gibeonitao, ndra tie te hamonovono iareo aza ty Saoly Mpanjaka. Faie nanam-paharetagne i Gibeonita rey le nandigne i Jehovah hampibaribary i tsy rare’ey. Nandefa hakerégne tagnate ty telo taogne areke ty Jehovah tamy ty andro i Davida. Naho fa nirey i Davida boake amy i Jehovah fa noho i Saoly naho ty keleia’e meloke ho nampité lio ty nahavy izay, le nagnontenea i Davida i Gibeonita rey tie ino ty toko’e hatao mba ho fandrakofam-pahotagne. Namale iareo tie “tsy volafotsy naho volamena” ty nitaké’e satria rehafe i Lalànay fa tsy misy raha azo agnavotagne o mpamono ndatio. Maregne ty ahy iareo. (No 35:30, 31) Nagneke ka iareo fa tsy nanagne zo hamono ndaty naho tsy nahazo alalagne hanao izay. Naho fa nagnontenea i Davida indraike iareo vaho nangatake fito lahy boake amy ty ‘tarana’ i Saoly mba hatolotse hoahy iareo. I Saoly varagne ty nitarike i famonoagne ndatỳ, sady va’e nandrambe anjara mivantagne ndra tsy mivantagne tamy izay ka ty “tarana’e” kanao i Saoly naho ty keleia’e ro meloke ho nampité lio. (2Sa 21:1-9) Tsy tihoe mate noho ty fahota i baba’e areke i tarana i Saoly rey (De 24:16), fa nimeagne saze tsahatse aze, mifanandrife amy i lalàna tihoey tie: “Aigne ho soloagne aigne.”—De 19:21.
Vatosoa Ara-pagnahy
‘Mpiara-miasa mba Hahazoantikagne Fifaleagne’ o Androanavi-pagnahio
14 Manompo i Jehovah avao tika Vavolombelo i Jehovah magneran-tane ndra tie isia i Satana naho ty mpanompo’e sakatsakagne aza ty lalantikagne. Nahavita nandrese olagne bey manahake i Goliata ty ila’e amantika, satria niantehetse tanterake tamy i Jehovah. Faie kindraike, le rokake tika sady kivy naho fa mitohy avao ty fanafiha ty tontolo toy. Mahatsiaro ho tsiampe hery tikagne amy i fotoagne rey ndra tie toko’e ho nivitantikagne aza ty miatreke i olagney. Faie fale naho mahazo hery indraike tikagne naho fa misy androanavi-pagnahy magnampe antikagne amy ze fotoagne zay. Maro ty nahatsapa izay. Hoe ty rahavave mpisava lalagne raike 65 taogne eo ho eo toy: “Nisy fotoagne raho narare, le tena nandrerake ahy ndra ty nandeha nanompo. Nitsikary ty androanavi-pagnahy raike zay, le nagnantogne ahy reke. Niarake nandineke andinin-teny raike zahay, le tena nampahery ahy. Nampihareko i soso-kevetse nimei’e ahikey, le nandrambe soa raho.” Hoe ka reke: “Tena bey hatea vata’e o androanavi-pagnahio satria nahatsikaritse ty olagne nahazo ahy, le nagnampe ahy!” Mampahery vata’e ty mahafantatse fa magnaramaso antikagne aman-katea o androanavi-pagnahio sady vognogne hagnampe manahake i Abisay.
18-24 JOLAY
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 SAMOELA 22
“Miantehera amy i Jehovah mba Hagnampea’e Azo”
cl 19 § 11
Afake ‘Miharine an’Andrianagnahare’ Vata’e vao Rehe?
11 Haintikagne fa ‘managne hery lahibey ty Andrianagnahare.’ (Isaia 40:26) Faie misy heve’e laleke ho antikagne zay naho fa mamaky ty nagnafaha’e o Israelitao tamy i Riake Menay teo tikagne, sady mahatrea ty fomba nagnampea’e iareo tam-patrambey agne, tagnate ty 40 taogne. Hoe tena trea’o zay i rano beỳ misarake, i firenena nisy ndaty 3000000 eo ho eoy, nandia tane maike tamy ty fara’e ambane i riakey, i ranoy nivongagne hoe rindrigne bey tamy ty antsisi’e antsisi’e. (Eksodosy 14:21; 15:8) Trea’o fa tena niaro sady nikarakara iareo tam-patrambey tagne ty Andrianagnahare. Nisy rano niboake tamy i lamilamỳ. Nisy hanegne hoe voa fotifoty ka tamy i taney. (Eksodosy 16:31; Nomery 20:11) Natoro i Jehovah teo fa sady managne hery reke ro mampiasa izay mba hahasoa ty vahoa’e. Tsy mampahery vao ty mahafantatse fa i Andrianagnahare ivavahantikagney le mahery sady ‘fialofagne naho hery ho antikagne vaho Mpagnampe mora azo amy ty fotoam-pahoriagne’?—Salamo 46:1.
“Tsy Mivalike Rehe”
Andao hodinehentikagne amy ty pitsopitso’e i reha i Daviday. Azo adika tihoe “soa fagnahy naho bey hatea” i rehake hebreo tihoe “tsy mivalikey.” Tena tea azo ty ndaty raike kanao tsy mivalike ama’o. Tena tea o ndaty tsy mivalike ama’eo ka ty Jehovah.
Tadidio ka fa tsy tihoe am-po ao avao tihoe tsy mivalike, fa atoro amy ty raha atao. Natoro i Jehovah i Davida fa tsy mivalike reke. Nampea i Jehovah lognandro o mpanjaka tsy nivalike iohoe, tagnate ty fotoagne niatreha’e raha sarotse, le narova’e naho nimea’e tari-dalagne. Nankasitrake izay ty Davida. Nirehake reke fa i Jehovah ro nandrombake aze “tamy ty tagna ty fahavalo’e iaby.”—2 Samoela 22:1.
Ino ty ianarantikagne boake amo o reha i Davida iohoe? Tena tsy miova ty Jehovah. (Jakoba 1:17) Mitagne ty fitsipi’e naho ty fampitama’e lognandro reke. Hoe ka ty Davida: ‘Tsy hahafoe ze tsy mivalike ama’e reke.’—Salamo 37:28.
Vatosoa Ara-pagnahy
w12 15/11 17 § 7
Hevero ho “Fara Izay ty Kede” ty Tegna’o
7 Tena nisy heri’e tamy i Davida mpanao salamo ty fiambanea i Jehovah. Nihira hoahy i Jehovah reke tie: “Omea’o ahy i fikalagnam-bala fagnavota’oy, sady nanjare nisondrotse raho noho irehe miambane.” (2 Sam. 22:36) Nagneke ty Davida fa kanao reke nahazo toeragne ambone tamo o Israelio eo, le noho i Jehovah ‘niondreke’, ty dika izay niambane sady nagnampe aze. (Sal. 113:5-7) Tsy hoe izay ka vao tikagne? Ndra ino ndra ino toetse soa, ndra fahaizagne, ndra tombotsoam-panompoagne anagnantika, le ‘tsy nimeagne antikagne’ vao zay? Boake amy i Jehovah iaby irey. (1 Kor. 4:7) Naho mihevetse ty tegnantikagne ho “fara izay ty kede” areke tikagne, le hanjare ho “lahibey”, ty dika izay vao mainke hanjare sarobily amy i Jehovah. (Lioka 9:48) Akore ty himetea izay?
25-31 JOLAY
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 SAMOELA 23-24
“Manahake o Sorogneo vao ty Fagnomezagne Atao’o?”
it “Araona” § 2
Araona
Nimea i Araona maimaim-poagne ty toeragne naho agnombe vaho hatae hanoagne i sorogney. Faie tsy nimete ty Davida fa naloa’e vola iaby o raha rehoe. Tantarae ty 2 Samoela 24:24 fa nivilie i Davida sekely volafotsy 50 (110 dolara) o toeragne iohoe naho i agnombey. Faie rehafe ty 1 Tantara 21:25 fa sekely volamena 600 (77000 dolara eo ho eo) ty niviliana i Davida i toeragney. Va’e ty vily i faritse kedekede nagnoregnagne alitara naho ze kila raha nampiasaegne tamy i sorogney avao ty tea ty 2 Samoela 24:24 ho rehafegne. Nirehake miomba i tempoly naore’e tamo o toeragne iohoe naho fa tafara tatoy ty 1 Tantara 21:25, le ty vola nivilianagne i tane nanoagne i fagnoregnagney ty tea’e ho rehafegne. (1Ta 22:1-6; 2Ta 3:1) Tena bey i tane nagnoregnagne i tempolỳ, le ty vily o toeragne mivelatse iohoe i sekely volamena 600 fa tsy i faritse kedekede nagnoregna i Davida i alitaray.
w12 15/1 18 § 8
Ino ty Ianarantikagne Naho fa Mandineke ty ‘Foto i Hamarenagney’?
8 Afake nanao sorogne an-tsitrapo o Israelitao, mba hisaoragne i Jehovah. Afake nanao fagnatetse oroagne ka iareo, mba hahazoagne sitrake ama’e. Sorogne an-tsitrapo ka ty itokavagne io. Tsy sarotse tamy iareo ty nifily biby hatao sorogne, naho fa sorogne an-tsitrapo i rahay. Azo antoke fa ho fale iareo hagnomey ze fara izay ty soa hoahy i Jehovah. Tsy manao i sorogne nitaké i Lalà i Mosesỳ o Kristianao tie amy izao. Faie manao sorogne tikagne satria mampiasa ty fotoantika naho ty herintikagne vaho ty fanagnantikagne mba hanompoagne i Jehovah. Nirehake ty Paoly fa manao sorogne mampifale an’Andrianagnahare tikagne, naho fa ‘mirehake amy ty hafa’ ty fanantenantikagne, sady ‘manao soa ro mizara amy ty hafa.’ (Heb. 13:15, 16) Ty toe-tsaintikagne ndra ty anto’e anompoantikagne i Jehovah ro ahatreavagne naho tena mankasitrake ze kila raha natao’e ho antikagne tika. Manahake o Israelitao areke, le ilaentikagne ty mandineke tie akore ty fiheverantikagne ty fanompoagne i Jehovah sady ino ty anto’e anompoantikagne aze. Manompo i Jehovah an-tsitrapo vao tikagne?
Vatosoa Ara-pagnahy
w05 15/5 19 § 6
Hevetse Miambake amy ty Boke i Samoela Faharoe
23:15-17. Tena nagnaja ty lalàn’Andrianagnahare miomba ty aigne naho ty lio ty Davida. Tsy neké’e areke ndra ty hanao raha hoe mandika o lalàna iohoe tamy ze fotoagne zay. Toko’e hanagne toe-tsaigne hoe izay ka tikagne naho fa magnorike ty lilin’Andrianagnahare iaby.
1-7 AOGOSITRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 1-2
“Miana-draha Boake amy ty Fahadisoa’o vao Rehe?”
it “Solomona”: “Lasa mpanjaka i Solomona” § 2
Solomona
Nirey i Adonia naho i mpigoreve niarake tama’ey i mozike ta Gihona tsy lavitse teoy. Nirey iareo ka i vahoakey nikorake tihoey: “Ho ela velogne abey ty Solomona Mpanjaka!” Natahotse naho nikorontagne iareo le nilay. Tsy namale fate ty Solomona satria tsy tea’e ho raty fanombohagne i fanjakà’ey. Natoro’e tamy izay fa fiadanagne ty hampiambake i fanjakà’ey. Azo antoke fa naho i Solomona i mpigorevey, le fa vinono i Adonia reke. Nilay tamy i toeragne masigney agne ty Adonia. Faie nampangalae i Solomona naho nientegne tagnatreha’e teo reke. Nirehafe’e ty Adonia fa tsy hovonoegne reke naho tsy misy raha raty hatao’e. Nampolie’e reke naho fa niavy eo.—1Mp 1:41-53.
it “Adonia” § 4
Adonia
Naho fa nimate ty Davida, le nimbamy i Batseba mbeo ty Adonia, sady nihalale tamy i Batseba mba hisolo tegna aze tamy i Solomona agne mba hangatake i Abisaga ho vali’e. Nivaly i Davida sady mpikarakara aze o somondrara iohoe. Hoe ty Adonia: “Toko’e ho ahy i fanjakagney, sady fa nitamà o Israelio iaby fa iraho ro hanjare mpanjaka.” Hoe te hirehake reke tie tsy nimeagne aze ty zo’e. Faie nagneke ka reke fa boake amy i Jehovah ze raha zay. (1Mp 2:13-21) Nagnino reke ro nangatake i Abisaga? Va’e tea’e hisy takalo’e ty namoeza’e i fanjakagney, faie va’e tena mbe nagniry mafe ty hahazo fahefagne reke. Fomba Tantignanagne tagne tie taloha tihoe ze handimbe i mpanjakay avao ro toko’e hahazo i vali’e naho ze valy masai’e hafa. (Ampit. 2Sa 3:7; 16:21.) Nihevetse areke ty Solomona fa mbe te ho mpanjaka avao ty Adonia, le nagnomey lily ty hamonoagne aze reke. Le avy le nitanterahe i Benaia ze lily zay.—1Mp 2:22-25.
Vatosoa Ara-pagnahy
w05 1/7 29 § 6
Hevetse Miambake amy ty Boke Mpanjaka Voaloha’e
2:37, 41-46. Magnoho-doza ty fieretseretagne fa tsy hisy raha hanjò aze ty ndaty mandika ty lalàn’Andrianagnahare! Hibabe ty voka ty fanapahan-kevetse raty nirambese’e ty ndaty misatry raha misintake i ‘lalagne mban-kavelogne mbeoy.’—Matio 7:14.
8-14 AOGOSITRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 3-4
“Sarobily o Fahendreagne Boake amy i Jehovah-o”
w11 15/12 8 § 4-6
Ohatse Soa vao ty Solomona sa Ohatse Raty?
4 Niseho tamy i Solomona tagnate ty nofy ty Andrianagnahare tamy tie ireke vaho nanomboke nanjaka. Nampangatahe’e i Solomona ze raha tea’e, le nangatake fahendreagne tama’e reke satria nahatsiaro ho tsy ampe traikefa. (Vakio ty 1 Mpanjaka 3:5-9.) Fale ty Jehovah satria tsy nangatake harena naho voninahitse reke fa nangatake fahendreagne. Nimea’e “fo hendre naho fahaiagne misaigne” areke ty Solomona, sady nimea’e harena. (1 Mpanj. 3:10-14) Arake ty raha nirehafe i Jesosy le niambake ty fahendrea i Solomona, le ndra i mpanjakavave i Sheba aza naharey ty miomba aze, le nanao lia lavitse mba hahatreavagne izay.—1 Mpanj. 10:1, 4-9.
5 Tsy mitamà hahazo fahendreagne amy ty fomba mahagaga tikagne tie amy izao. Nirehake ty Solomona fa “i Jehovah ro magnomey fahendreagne”, faie nirehake ka reke fa mila mikezake mafe tikagne naho te hahazo io. Hoe reke: ‘Mifantoha soa rehe mba hitsanogne fahendreagne, sady hanokake ty fo’o mba hahavy azo hahay handineke.’ Nirehake ka reke fa ilaegne ty “mitokatoka mba hipay” fahendreagne, le “tsy mitofa ty mipay” aze, sady “tsy mitofa mikaroke” aze. (Ohab. 2:1-6) Midika zay fa tena afake managne fahendreagne tikagne.
6 Mila mieretseretse tikagne tie: ‘Manahake i Solomona vao raho, le mihevetse o fahendreagneo ho sarobily?’ Sarotse o fiaignagneo, le tondregne miasa naho mipay vola o ndatio. Ty hasarota o fiaignagneo ka ty mikomandy ty safidy atao o ndatio, naho fa hifily fianaragne iareo, ndra mieretseretse ty hamaro ty fianaragne hatao’e. Akore ty ama’o naho ty amy ty keleia’o? Trea amy ty safidy atao’areo vao fa sarobily ama’areo ty fahendreagne boake aman’Andrianagnahare, sady mikezake hanagne io nareo? Afake magnova tanjogne vao nareo, mba hanagnagne fahendreagne maro? Handrambe soa nainai’e nareo naho managne fahendreagne sady manao raha mifagnarake amy ty fahendreagne azo’areo. Nirehake ty Solomona fa hagnampe antikagne ‘hahazo ty atao tihoe maregne naho rare’e vaho hitsi’e’ zay, ‘le ho fanta’o iaby ze kila raha soa.’—Ohab. 2:9.
Vatosoa Ara-pagnahy
w98 1/2 11 § 15
Andrianagnahare ty Fifagnekeagne ty Jehovah
15 Naho fa nandamigne ty tarana i Abrahama ho firenena raike tambane i Lalànay ty Jehovah, le nitahy iareo arake i fampitamagne nimea’e azey. Nitarike o Israelio ho mba Kanana mbeo ty Josoa, mpandimbe i Mosesy, tamy 1473 T.K. Ty fizaràgne i taney tamo o fokò tafara izay, le fahatanteraha ty fampitamà i Jehovah hagnomey i taney hoahy ty tarana i Abrahama. Naho fa tsy nivalike o Israelitao, le nitanterahe i Jehovah i fampitama’e hagnomey iareo fandreseagne o fahavalo’eò. Tena maregne zay tagnate ty fitondrà i Davida Mpanjaka. Tanterake ty lafi’e fahatelo tamy i fifagnekeagne natao tamy i Abrahamay, tamy ty andro i Solomona, ana-dahy i Davida. “Maro manahake ty faseke amoron-driake ey o Jodao naho Israelio. Nihinagne naho ninogne vaho nifale iareo.”—1 Mpanjaka 4:20.
15-21 AOGOSITRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 5-6
“Fagnoregnagne Natao Tamy ty Fo”
Fanta’o vao?
Nalaza ho mafe, soasoa naho magnitse ty sedera i Libanona, sady tsy hane o biby kedekedekeo. Nampiasa fitaovagne fara izay ty fanjaka ty Solomona naho fa nagnoregne i tempolỳ. Hatae tsiampeampe ty sisa ty niafarà i ala sedera nandrongogne ty vohitse Libanona talohay.
it “Sedera” § 5
Sedera
Mpiasa agn’arivo’e ty nilaegne mba hanapake i hatae sedera tena maro rey, hagnatetse aze a Tyro ndra Sidona tamy ty moro i Mediterane agne, hagnambatambatse aze, sady va’e nandefa aze tambone riakey ey nimba Jopa mbeo. Nitarihegne ho mba Jerosalema mbeo varagne i raha rey naho fa niavy eo. Ze asa rezay iaby ro nifagnaraha i Solomona tamy i Hirama. (1Mp 5:6-18; 2Ta 2:3-10) Mbe nisy hatae maro niavy naho fa tafara tatoy, le natao i Solomona ‘maro manahake o aviavidiao ty hatae sedera’ tamy ty andro’e.—1Mp 10:27; ampit. Is 9:9, 10.
it “Tempoly”: “Tempolin’i Solomona” § 4
Tempoly
I Solomona ty nandamigne i asay. Nampitoka lahilahy israelita 30000 reke, le 10000 ty niarake nalefa ama’e hiasa vola’e raike ta Libanona agne. Nijanogne tan-tragno’e tagne roe volagne iareo tafara izay, le nanao hoe izay avao. (1Mp 5:13, 14) Nampitoka lahilahy “ambahiny” 70000 tamy i taney eo ka reke mba ho mpinday entagne, sady 80000 ho mpipai-bato. (1Mp 5:15; 9:20, 21; 2Ta 2:2) Nanendre lahilahy 550 ho lahibey ty mpiasa, sady lahilahy 3300 varagne hiara-miasa amy iareo. (1Mp 5:16; 9:22, 23) Hoe Israelita ty 250 tamy iareo, fa “ambahiny” ty 3600.—2Ta 2:17, 18.
Vatosoa Ara-pagnahy
g 5/12 17, efajoro
Tanterake ty Faminania ty Baiboly—Fizaràgne 1
DATE MAREGNE SOA
Maregne soa ty fotoagne rehafe ty Baiboly sady tena ilaegne zay. Rehafe ty 1 Mpanjaka 6:1, ohatse, tie ombia ty Solomona Mpanjaka ro nanomboke nagnoregne ty tempoly i Jerosalema. Izao ty rehafegne ao: “Nanomboke nagnoregne anjomba hoahy i Jehovah ty Solomona tamy ty taogne faha-480 [479 taogne feno] tafara ty niboaha o Israelitao boake Ejipta agne, ty dika izay tamy ty taogne fahefatse nanjaka’e tamo o Israelio eo, tamy ty volagne Ziva, volagne faharoe.”
Tamy 1034 T.K. ty taogne fahefatse nanjaka i Solomona, arake ty famarita ty Baiboly o date manan-tantarao. Naho miheregne 479 taogne boake amo o taogne iohoe tikagne, le ho avy amy ty taogne 1513 T.K., taogne niboaha o Israelitao boake Ejipta agne.
22-28 AOGOSITRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 7
“Lesogne Boake amy i Andrin-tragno Roey”
w13 1/12 13 § 3
‘Am-bohitse ao ro Hitrandrahe’o Saba’
Nampiasa saba maro ty Solomona naho fa namboatse ty fitaovagne tamy i tempoly i Jerosalemay ao. Niazo i Davida baba’e tamy ireke nandrese o Syrianaoy ty ankamaroa ireo. (1 Tantara 18:6-8) Nampiasa fitoeran-drano bey natao tihoe “riake saba” o mpisorogneo mba hisasagne. Nahaleo rano 66000 litatse io sady va’e nahatratse 30 tony ty lanja’e. (1 Mpanjaka 7:23-26, 44-46) Nisy andrin-tragno saba lahibey roe ka tamy i fidiragne tamy i tempolỳ teo. Poakate reo, le 7,5 santimetatse ty fateve’e, 1,7 metatse ty habei’e, 8 metatse ty haabo’e, vaho 2,2 metatse ty haabo ty loha i andrin-tragno tambone’e teoy. (1 Mpanjaka 7:15, 16; 2 Tantara 4:17) Eretsereto ty hamaro ty saba nanoagne ireo avao.
it “Boaza, II”
Boaza, II
I fara’e avaratse tamy i andrin-tragno roe saba tena bey taloha i manda abo bey fidiragne tamy i tempoly i Solomonay. Midika ara-bakiteny tihoe “Aman-kery” tihoe Boaza. I andrin-tragno t’atimo teoy natao tihoe Jakina, midika tihoe “[I Jehovah] Abey Hagnamafe Oregne.” Azo atambatse naho vakiegne hoe izao areke o rehake rehoe (boake ankavana magnavia sady mitolike manignanagne i mamaky azey): ‘[I Jehovah] abey hagnamafe oregne [i tempolỳ] aman-kery.’—1Mp 7:15-21, henteo LOHA ANDRY.
Vatosoa Ara-pagnahy
it “Fandroana” § 3
Fiandroagne
Tsy maintsy malio ze manompo i Jehovah amy ty fahamasignagne, manahake i nanompo tamy i tragnolay masigne naho i tempolỳ tao. Niandro ty Arona mpisorom-bey naho i ana-dahi’e rey, le nanao akanjom-pisorogne, naho fa napetrake tamy i toera’ey teo. (Ek 29:4-9; 40:12-15; Le 8:6, 7) Nanasà o mpisorogneo tagnagne naho tomboke ty rano tagnate i koveta bey saba tamy ty kiririsa i tragnolay masigney tao, naho tagnate i fasiagne rano jabajaba tamy ty kiririsa i tempoly i Solomonay eo. (Ek 30:18-21; 40:30-32; 2Ta 4:2-6) Niandro indroe o mpisorom-beio tamy ty Andro Fandrakofam-pahotagne. (Le 16:4, 23, 24) Nila niandro naho nanasa ty akanjo’e ka vaho nilitse tamy i tobey tao indraike, i ndaty ninday i ose i Azazela ivela i tobey, naho ty amby i biby natao sorogney vaho ty agnombe vave mena natao sorogne.—Le 16:26-28; No 19:2-10.
29 AOGOSITRA–4 SEPTAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 8
“Vavake Raike Vokatse ty Fo Sady Feno Fiambaneagne”
w09 15/11 9 § 9-10
Ampitombò ty Fianara’o mba Hagnasoagne ty Vavake Atao’o
9 Toko’e hivavake amy ty fo tikagne, naho te ho janjigne i Jehovah. Trea amy 1 Mpanjaka toko faha-8 ao fa nanao vavake hoe izay ty Solomona, naho fa nitokagne i tempolỳ tamy 1026 T.K. Nidera i Jehovah tagnatreha o vahoakeo eo reke. Fineno i Jehovah rahogne i tempolỳ, naho fa napetrake tamy i Fara’e Masigney ao i vata nisy fifagnekeagney.
10 Dineho i vavake natao i Solomonay. Miherenkeregne ao tihoe ‘fo.’ Nirehake ohatse reke fa i Jehovah raike avao ro mahafantatse ty am-po ao. (1 Mpanj. 8:38, 39) Nirehake ka reke fa havelan’Andrianagnahare ty helo iareo naho ‘miheregne ama’e amy ty fo’e.’ Hojanjigne’e ka ty fihalalea o manompo aze amy ty fo’e reo, ndra tie an-tsesetane agne aza iareo. (1 Mpanj. 8:48, 58, 61) Toko’e hatao amy ty fo areke o vavakeo.
w99 15/1 17 § 7-8
Tagnagne Tsy Mivalike ro Aonjogno Naho fa Mivavake
7 Ndra mivavake agnatreha o ndaty ndra mitokagne tikagne, le toko’e ho tadidientikagne ty fitsipike lahibey arake ty Soratse Masigne toy: Toko’e hampiseho fihetseke miambane tikagne naho fa mivavake. (2 Tantara 7:13, 14) Nampiseho fiambaneagne ty Solomona Mpanjaka tamy i vavake agnatreha o ndaty natao’e tamy ty fitokanagne ty tempoly i Jehovah ta Jerosalema taoy. Vaho boake nahavita tragno raike tena fara’e izay ty miambake ambone tane eto ty Solomona. Ndra tie teo zay, le nivavake tam-piambaneagne hoe izao reke: “Faie le hiambesatse an-tane etoy vao ty Andrianagnahare? I lagnitsey, eka, i lagnitse ty lagnitsey aza tsy ombe aze, le somandrake ty tragno naoreko toy!”—1 Mpanjaka 8:27.
8 Manahake i Solomona, le toko’e hiambane tikagne naho fa misolo tegna ty hafa amy ty mivavake atao agnatreha o ndaty. Ndra tie tsy toko’e hamboamboatse ty feontikagne hoe “tena masigne” zay aza tikagne, le azo atoro amy ty toe-peontika ty fiambaneantikagne. Ty vavake atao am-piambaneagne le tsy hampiasagne rehake miambake bey ndra namboamboaregne. Misarike ty saigne amy ivavahagney io fa tsy amy i mivavakey. (Matio 6:5) Trea amy ty raha rehafentikagne amy ty vavake ka ty fiambaneantikagne. Naho mivavake am-piambaneagne tikagne, le tsy toko’e hirehake hoe raha itikagne ka ro mitake aman’Andrianagnahare mba hanao raha ila’e arake ze iteavantikagne aze. Hihalale amy i Jehovah ka tikagne mba hanoagne raha mifagnarake amy ty zoton’arofo’e masigne. Natoro i mpanao salamoy tamy ty ohatse ty fihetseke mete, tamy tie reke nihalale hoe izao: “O Jehovah, mba rombaho aba! Mihalale aba Jehovah, mba ampandreseo zahay!”—Salamo 118:25; Lioka 18:9-14.
Vatosoa Ara-pagnahy
it “Lanitra”: “Lanitra ara-bakiteny” § 10
Lagnitse
Mpamorogne i lagnitsey ty Jehovah, le ambone noho o lagnitseo. “I tahina’ey avao ro fara izay ty Abo. Ambone noho i taney naho i lagnitsey ty voninahi’e.” (Sl 148:13) Hoe zehe raike zay avao o lagnitseo naho fa refese i Jehovah, manahake o raha refese o ndatio amy ty tondrobei’eo, le hatrake amy ty lengo i fanondroagney. (Is 40:12) Nirehake ty Solomona (nagnoregne i tempoly i Jerosalemay) fa tsy ombe an’Andrianagnahare “i lagnitsey, eka, i lagnitse ty lagnitsey.” (1Mp 8:27) Tsy te hirehake io tie tsy managne toeragne ipetrahagne ty Andrianagnahare, ndra egne ho egne amy ty fotoagne iaby reke. Nirehake reke naho fa niavy eo fa mijanjigne ‘ze an-dagnitse fiambesara’o’ agne ty Jehovah.—1Mp 8:30, 39.