Loharanon-kevetse amy ty Tari-dalagne Hoahy ty Fiaignantika Naho ty Fanompoagne
5-11 SEPTAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 9-10
“Derao ty Jehovah fa Managne Fahendreagne”
w99 1/7 30 § 6
Fitilihagne Raike Nivalean-tsoa
Naho fa nifankatrea tamy i Solomona i mpanjakavavey, le nanomboke nitsapa aze tamy ty “fagnonteneagne sarotse valeagne.” (1 Mpanjaka 10:1) Azo adika tihoe “ankamantatse” o rehake hebreo ampiasaegne iohoe. Faie tsy midika zay tie fihisagne tsy le manao akore ty natao i mpanjakavavey tamy i Solomona. Mahaliagne fa rehake hebreo mitovy amy io ro ampiasaegne amy Salamo 49:4 ao, mba hirehafagne raharaha lahibey miomba ty fahotagne naho ty fahafatezagne vaho ty solovoigne. Azo antoke areke fa foto-kevetse laleke ty nirehafe i mpanjakavave i Shebay tamy i Solomona mba hitsapagne ty halale ty fahendrea’e. Rehafe ty Baiboly fa “nirehake tama’e ze tam-po’e tao” i mpanjakavavey. Faie “voavale i Solomona iaby i fagnontenea’ey rey. Tsy nisy raha sarotse tamy i mpanjakay le tsy ho nihai’e ty nagnazava aze.”—1 Mpanjaka 10:2b, 3.
w99 1/11 20 § 6
Naho fa Tena Matarike
Tena nigaga tamy ty raha nirei’e naho ty raha nitrea’e i mpanjakavavey, le namale hoe izao tam-piambaneagne: “Sambatse ty mpanompo’o retoagne, satria agnatreha’o eto isan’andro, le maharey ty fahendrea’o!” (1 Mpanjaka 10:4-8) Ndra tie nihodidigne ty harena maro aza i mpanompo i Solomona rey, le tsy izay ty anto’e nirehafa i mpanjakavavey iareo tie sambatse. Sambatse iareo satria afake mitsanogne lognandro ty fahendreagne nimean’Andrianagnahare i Solomona. Ohatse soa hoahy ty vahoa i Jehovah amy izao areke i mpanjakavave i Shebay, satria tena niliagne tamy ty fahendrea i Mpamorogney naho ty ahy i Jesosy Kristy Ana’e!
w99 1/7 30-31
Fitilihagne Raike Nivalean-tsoa
Nilatsa tamy ty fahendrea i Solomona naho ty harena’e i mpanjakavave i Shebay, le “tena nahalatsa aze vata’e zay” (1 Mpanjaka 10:4, 5) Misy mirehake fa ty dika o rehake io le tihoe “tsy naha fiaigne” i mpanjakavavey. Nirehake aza ty manam-pahaiagne raike fa nao nitoragne i mpanjakavavey! Ndra ino ndra ino ty raha niseho, le azo antoke fa tena nigaga tamy ty raha nitrea’e naho nirei’e i mpanjakavavey. Sambatse hoe reke i mpanompo i Solomona rey fa afake nitsanogne ty fahendrea o mpanjaka iohoe, sady nisaotse i Jehovah reke tamy ty nametraha’e i Solomona tamy i sezan-droandria’ey eo. Naho fa niavy eo reke nagnomey fagnomezagne tena lafo vily hoahy i mpanjakay, le ty fitambara i volamenay avao le fa ho 240000 tapetrisa FMG, naho amy ty vili’e amy izao. Nagnomey fagnomezagne ka ty Solomona, le nagnomey i mpanjakavavey “ze raha nirie’e.”—1 Mpanjaka 10:6-13.
Vatosoa Ara-pagnahy
w08 1/11 22 § 4-6
Fanta’o Vao?
Nimaro vata’e vao ty volamena i Solomona Mpanjaka?
Rehafe ty Soratse Masigne fa nampagnatetse volamena efatse tòny tamy i Solomona agne ty Hirama, mpanjaka i Tyro. Nagnomey volamena nitovy lanja tamy izay ka i mpanjakavave i Shebay. I sambo i Solomona rey ka le nangalake volamena 15 tòny ta Ofira tagne. Hoe ty Baiboly: “Nilanja 666 talenta ty volamena niavy tamy i Solomona tagne tagnate ty herentaogne”, ndra 25 tòny mahery. (1 Mpanjaka 9:14, 28; 10:10, 14) Maregne vao zay? Nimaro vata’e vao ty volamena i mpanjaka taloha rey?
Misy soratse fa haehae raike zay eké o manam-pahaiagneo fa maregne. Rehafe io fa nagnomey volamena 13,5 tòny teo ho eo hoahy ty tempoly i Amôn-Râ, a Karnak ao ty Thoutmosis III, Farao i Ejipta (toko’e ho 3500 taogne lasa zay). Tamy ty taonjato fahavalo T.K., le nahazo volamena efatse tòny mahery, hetra boake a Tyro agne ty Tiglato-pilesera III mpanjaka i Asyria. Nagnomey volamena nitovy lanja tamy izay hoahy o andrianagnahare babilonianao ty Sargona II. I Philippe II mpanjaka i Makedonia ka (359-336 T.K.), le rehafegne fa nahazo volamena 28 tòny mahery isan-taogne, boake amy i toeragne fihalie i Pangée volamena a Thrace agne.
Nirese i Aleksandra Lahibey ana i Philippe (336-323 T.K.) ty tanà i Sosa, a Persa agne. Rehafegne fa nao nahazo volamena 1180 tòny teo ho eo reke tie tao, sady volamena fa ho 7000 tòny ty navori’e nagneragne i Persa. Tsy mampitombo areke ty Baiboly naho fa mirehake ty hamaro ty volamena i Solomona Mpanjaka.
12-18 SEPTAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 11-12
“Filiano Soa ty Ndaty Hovalie’o”
w18.07 18 § 7
“Ia ty Manohagne i Jehovah?”
7 Eretsereto indraike ty Solomona Mpanjaka. Niantehetse tamy i Jehovah reke tamy tie ireke mbe nitanora. Natao i Jehovah tena nanam-pahendreagne reke, sady nampagnoregne’e i tempoly tena fanjaka ta Jerosalema tagney. Faie nanjare tsy nifandrambe soa tamy i Jehovah sasa reke. (1 Mpanj. 3:12; 11:1, 2) Rehafe i Lalànay mazava soa fa tsy toko’e hanambaly maro o mpanjakao “tsy noho ho voafitake ty fo’e.” (Deot. 17:17) Faie tsy nankatò izay ty Solomona, fa nanambaly ampela 700 niampe valy masay 300. (1 Mpanj. 11:3) Tsy Israelita ty ankamaroa o vali’e rehoe sady mpanompo sampy. Tsy nankatoave i Solomona ka areke i lalà i Jehovah tihoey tie tsy azo atao ty manambaly ndaty hafa firenena.—Deot. 7:3, 4.
Akore ty Hiarova’o ty Fo’o?
6 Mpigoreve ty Satana sady tsy midare ty fitsipy i Jehovah vaho tea tegna. Tea’e hanahake izay ka tikagne. Faie tsy afake mamoresé antikagne hitovy fomba fisaignagne naho hagnorike ty raha atao’e reke, le mipay hevetse hafa. Atao’e ohatse ze hahavy antikagne hiharoharo amo o ndaty managne ty toe-tsai’eo. (1 Jaona 5:19) Mieretseretse reke fa hiarake amy iareo avao tikagne, ndra tie fa fantantikagne aza tie ‘hanimba’ ty fomba fisaignantikagne sady hitarike antikagne hanao raha raty izay. (1 Kor. 15:33) Izay ty nahavoa i Solomona Mpanjaka. Nanambaly ampela maro mpanompo sampy reke, sady tena nisy voka’e tama’e zay. “Voatary iareo tsikedetsikede ty fo’e”, le nivalike tamy i Jehovah reke.—1 Mpanj. 11:3.
w18.07 19 § 9
“Ia ty Manohagne i Jehovah?”
9 Tsy tihoe atao i Jehovah sare tsy vazoho ty raha raty atao o ndatio. Hoe ty Baiboly: ‘Nivignetse tamy i Solomona ty Jehovah satria niala tama’e ty fo’e. Niseho tama’e indroe ty Jehovah, sady nandily aze mba tsy hanao izay sady tsy hagnorike andrianagnahare hafa, faie tsy nagnorike ze lily zay reke.’ Tsy nankasitrake sady tsy nanohagne aze sasa areke ty Jehovah. Tsy nanjaka tamy ty firene Israely iaby ka areke ty tarana’e, sady nanagne olagne lahibey maro tagnate ty an-jato’e taogne.—1 Mpanj. 11:9-13.
Vatosoa Ara-pagnahy
w18.06 14 § 1-4
Tahake Izay Reke Nahazo Sitrake Tamy i Jehovah!
Nigoreve i vahoa’e rey naho fa nampijale i Rehoboama, le namory ty tafi’e reke mba hialiagne tamy iareo. Faie izao ty raha nampisaontsie i Jehovah i Semaia mpaminany tamy iareo: “Ko miakatse hialy amy ty Israelita rahalahi’areo. Sambe molia amy ty tragno’e agne iaby, fa iraho ty nahavy izao.”—1 Mpanj. 12:21-24.
Le tsy hialy zane? Va’e tsy nimora tamy i Rehoboama ty nankatò izay. Ino ty ho rehafe i vahoa’e rey? Iareo aza nihorohoroe’e tie ho sazea’e amy ty “karavasy misy raha maragnitse”, le amy ie misy migorevey vao reke ty handefetse? (Ampitahao amy ty 2 Tantara 13:7.) Faie ndra ino ndra ino ty raha va’e ho nieretserete o ndatio, le “nankatò ty saontsy i Jehovah” ty Rehoboama naho i tafi’ey, le “noly.”
Ino ka ty ianarantikagne boake amy izay? Ndra aleo mankatò i Jehovah lognandro ndra tie va’e ho tsikihe o ndatio aza tikagne. Ankasitraha i Jehovah sady tahie’e ze manao izay.—Deot. 28:2.
Nahazo fitahiagne vao ty Rehoboama? Ireke toe fa tsy nandeha nialy tamy i fanjakagne avaratse agney, le nagnoregne tanàgne vaovao tamy ty faritane i Joda naho i Benjamina. Mbe nimpanjaka o foko reo reke. Nisy tanàgne maromaro “nihamafese’e soa” ka. (2 Tan. 11:5-12) Nanjare “nanohagne i Rehoboama” ka ty ndaty maro tamy i fanjakagne avaratse agney. Nandeha ta Jerosalema tagne iareo mba hanompo i Jehovah. Toe nanjare nanompo sampy i foko folo tavaratse agney. (2 Tan. 11:16, 17) Nihanatanjake areke ty fanjakà i Rehoboama naho fa nankatò i Jehovah naho ty lalà’e reke. Faie tsy naharetse zay.
19-25 SEPTAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 13-14
“Mifalea amy ze Raha Anagna’o Sady Miambanea”
w08 15/8 8 § 4
Ko Mivalike fa Manompoa amy ty Fo’o
4 Naho fa niavy eo, le hoe ty Jeroboama tamy i mpaminanỳ: “Andao hiarake amako ho an-tragno agne mba hihinagne raha kedekede, sady homeako fagnomezagne rehe.” (1 Mpanj. 13:7) Akore ty hatao i mpaminanỳ? Hagneke ty fanasà i mpanjakay vao reke, ie amy izao boake nirehake hafatse magnameloke aze? (Sal. 119:113) Sa handietse reke, ndra tie hoe nanegnegne zay ty fomba fagnenteagne i mpanjakay? Azo antoke fa afake nagnomey fagnomezagne tena lafo vily ty Jeroboama. Naho tea raha ara-nofo, ndra tie kedekede avao aza i mpaminanỳ, le azo antoke fa tena tsapa-hevetse ho aze i fanasà i mpanjakay. Faie fa nisaontsy tamy i mpaminanỳ ty Jehovah tie: “Ko mihinan-kanegne ndra minon-drano, sady ko miheregne amy ty lalagne fa nandena’o.” Le avy le namale hoe izao areke i mpaminanỳ tie: “Ndra tie mea’o ahy aza ty antsasa i tragno’oy, le tsy hiarake ama’o raho, ndra hihinan-kanegne ndra hinon-drano.” (1 Mpanj. 13:8-10) Ino ty ianarantikagne miomba ty tsy fivalihagne, naho henteagne ty fanapahan-keve i mpaminanỳ?—Rom. 15:4.
w08 15/8 11 § 15
Ko Mivalike fa Manompoa amy ty Fo’o
15 Ino ka ty ianarantikagne boake amy ty hadisoa i mpaminany boake a Joda agney? Hoe ty Ohabolana 3:5: “Itavandrao amy ty fo’o ty Jehovah fa ko mitavandra ty fahaian-draha’o.” Niantehetse tamy i Jehovah avao i mpaminanỳ tie taloha, faie niantehetse tamy ty heve’e manokagne avao reke tamo o fotoagne iohoe. Namoea’e ty fiai’e naho ty laza soa nanagna’e tagnatrehan’Andrianagnahare eo zay. Aseho o raha niseho iohoe fa tena mila miambane sady tsy mivalike ty mpanompo i Jehovah.
w08 15/8 9 § 10
Ko Mivalike fa Manompoa amy ty Fo’o
10 Toko’e ho taka i mpaminanỳ fa namitake aze i mpaminany fa antetsey. Afake nieretseretse reke tie: ‘Ino ty anto’e nahavy i Jehovah nagnirake anjely amy ty ndaty hafa agne mba hagnomeagne toromareke vaovao hoahy?’ Afake nagnontane i Jehovah ka reke mba hagnazava ama’e ty toko’e hatao’e. Faie tsy rehafe ty Baiboly tie nanao izay reke. “Niarake niheregne [tamy i mpaminany fa antetsey] reke mba hihinan-kanegne naho hinon-drano tan-tragno’e tao.” Tsy fale ty Jehovah. Vinono ty liona i mpaminanỳ naho fa nandeha noly. Tena raty fiafara i mpaminanỳ!—1 Mpanj. 13:19-25.
Vatosoa Ara-pagnahy
Mipay ze Raha Soa Agnate’o ao Reke
Ambone izay, le trea amy 1 Mpanjaka 14:13 ao fa tena Andrianagnahare mahaveregne ty Jehovah. Ze soa agnatentikagne ao ro paliave’e. Rehafegne ao fa ‘nahatreavagne’ raha soa ty Abia. Azo antoke fa nandineke ty fo’e ty Jehovah, amparake ty nahavazohoa’e toetse soa kedekede tao. Nirehafe ty mpanoratse raike fa hoe perla raike “agnate ty vato kedekede maro” ty Abia, naho oharegne amy i keleia’e rey. Sarobily tamy i Jehovah zay, le namale soa aze reke. Ireke raike avao areke ty mba namindra i Jehovah fo tamy i keleia’e raty fagnahy rey.
26 SEPTAMBRA–2 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 15-16
“Bey Herim-po Manahake i Asa vao Rehe?”
w12 15/8 8 § 4
“Handrambe Valesoa Nareo amy ze Raha Atao’areo”
Feno fanompoan-tsampy ta Joda tao tagnate ty 20 taogne, tafara ty nizarà o Israelio ho fanjakagne roe. Izay ty raha niaigna i Asa, naho fa nanjare mpanjaka reke tamy 977 T.K. Ndra ty ndaty tamy i fitondragney aza nanompo sampy. Nivavake tamy ty andrianagnahare ty fiterahagne, nivavaha o Kananitao iareo. Faie ‘nanao ze soa naho nanao ty maregne tagnatreha i Jehovah Andrianagnahare’e eo ty Asa. Le nafaha’e iaby ze alitara o hafa firenenao naho ty toeragne abo, sady dinemodemo’e ze vatolahy natao hivavahagne, le nitapatapahe’e ka ze oren-katae masigne.’ (2 Tan. 14:2, 3) Nafaha’e tamy ty fanjakà i Joda ka “i lahilahy makorely i tempolỳ’ rey, i nifampila tamy ty lahilahy rey (agnisa ty fomba tamy ty fotoam-pivavaha iareo zay). Faie tsy tihoe nagnafake o fivavahan-disò avao ty Asa. Nandrisike o ndatio ka reke mba “hipay i Jehovah Andrianagnahare ty raza’e”, le ‘hankatò ty lalà’e naho ty lili’e.’—1 Mpanj. 15:12, 13; 2 Tan. 14:4.
w17.03 19 § 7
Manompoa i Jehovah amy ty Fo’o Iaby
7 Akore ty amantaragne fa manompo i Jehovah amy ty fontikagne iaby tika ndra tsy izay? Eretsereto zao: ‘Hankatò i Jehovah vao raho ndra tie sarotse aza zay kindraike? Hanao ze azoko atao vao raho mba hiarovagne i fiangonagney tsy ho voatarike hanao raty?’ Tena bey herim-po ty Asa, le nahavita nagnafake i Maka tsy ho “roandriambave.” Mila manahake aze ka rehe. Akore ohatse naho misy longo’o ndra nama’o nanao fahotagne lahibey, ie amy izao tsy nibebake le nivoaroake? Tapa-kevetse vao rehe fa tsy hifandrambe ama’e sasa? Handrisike azo hanao inogne ty fo’o?
it “ASA, I”: “Narary ary maty” § 2
Asa
Maregne fa nisy fotoagne ty Asa tsy nihendre sady tsy nandineke soa. Faie maro ty toetse soa anagna’e sady tsy nivalim-pinoagne reke, le izay ty tena nibaribary fa tsy ty hadisoagne natao’e, sady niheveregne ho agnisa ty mpanjaka tsy nivalike ta Joda tao reke. (2Ta 15:17) Tagnate ty 41 taogne nanjakà’e, le ty mpanjaka valo retoagne ty nifandimbe tamy ty fanjakà Israely: I Jeroboama, i Nadaba, i Basa, i Elaha, i Zimry, i Omry, i Tibny (mpanjaka nifandrafe tamy i Omry sady nanjaka tamy ty faritse raike tamo o Israelio eo), vaho i Ahaba. (1Mp 15:9, 25, 33; 16:8, 15, 16, 21, 23, 29) I Josafata ana-dahi’e ty nanjare mpanjaka, naho fa nimate ty Asa.—1Mp 15:24.
Vatosoa Ara-pagnahy
w98 15/9 21-22
Tena Misy vao ty Andrianagnahare ty Ama’o?
Vakio ohatse i faminaniagne miomba ty saze noho ty fagnoregnagne indraike i Jerikoy, sady dineho ty fahatanteraha’e naho fa avy eo. Izao ty rehafe ty Josoa 6:26: “Nirehake ze o ozogne zao ty Josoa tamy ze fotoagne zay: ‘Ho voaozogne agnatreha i Jehovah eo ze ndaty magnoregne indraike ty tanà i Jeriko toy. Ho mate ze lahilahy natera’e voaloha’e naho fa manao i fototsey reke, sady ho mate ka ty faralahi’e naho fa manangagne i vavahadi’ey reke.’” Tanterake zay 500 taogne teo ho eo tafara tatoy, satria izao ty vakientikagne amy 1 Mpanjaka 16:34 ao: “Tamy ty andro i Ahaba ty Hiela Betelita ro nagnoregne indraike i Jeriko. Nimate areke ty Abirama talén’ana’e naho fa nagnoregne i fototsey reke, sady nimate ka ty Segoba faralahi’e naho fa nanangagne i vavahadi’ey reke, arake ty saontsy i Jehovah tamy ty alala i Josoa ana i Nona.” Andrianagnahare raike tena misy avao ro afake magnomey faminaniagne hoe izay sady manao ze hahatanterake aze.
3-9 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 17-18
“Hatrake Ombia Nareo ro Hiroeroe Saigne?”
w17.03 14 § 6
Managna Finoagne Sady Mahaia Manapa-kevetse
6 Naho fa niavy tamy i Tane Nampitamaegney tao o Israelitao, le tsy maintsy nifily tie hanompo i Jehovah sa hanompo andrianagnahare hafa. (Vakio ty Josoa 24:15.) Hoe raha tsotra avao ze raha zay. Faie niankigne tamy ty fanapahan-kevetse nirambese iareo ty fiaigna iareo. Mateteke tsy nahay nanapa-kevetse iareo tamy ty fotoagne nitondra o mpitsarao. Nivalike tamy i Jehovah iareo sady nanompo andrianagnahare diso. (Mpits. 2:3, 11-23) Tsy maintsy nifily ka iareo naho fa tafara tatoy tie hanompo i Jehovah sa hanompo i Bala. (1 Mpanj. 18:21) Rinehadreha i Elia mpaminany iareo satria niroeroe saigne. Va’e hieretseretse rehe tie: ‘Le hanahiragne vao zay? Mahafinaritse anio ty manompo i Jehovah!’ Ie aloha tsy hieretseretse hanompo i Bala naho toe ndaty misaigne soa avao. Faie nisalasala o Israelitao. Nandrisike iareo areke ty Elia mba hifily ty hanompo i Jehovah, i tena Andrianagnaharey. Tena nimete ty raha natao’e.
ia 88 § 15
Niaro ty Fivavahagne Maregne Reke
15 Vao mainke nanjeke i mpisoro i Bala rey, le ‘linililily iareo mesa naho lefogne ty vata’e fa izay ty fatao iareo, amparake ty nampandeha lio ty vata’e.’ Faie le nirokake teo avao iareo, fa ‘mbe lia’e naho nisy feo rey, sady tsy mba nisy nanoigne ndra nitsanogne.’ (1 Mpanj. 18:28, 29) Tsy tena nisy o Bala zao fa raha finoro i Satana avao mba hampisintake o ndatio amy i Jehovah. Ho diso tamà ka ze mifily tompo hafa ankoatse i Jehovah, sady ho megnatse.—Vakio Salamo 25:3; 115:4-8.
ia 90 § 18
Niaro ty Fivavahagne Maregne Reke
18 Va’e nisalasala i vahoake rey tie tena misy vao ty Jehovah sa manahake i Bala avao. Faie tsindraike vita i vavake natao i Eliay, “le nipoke i afo i Jehovah-y niteno i fagnatetse noroagney, i hataey, i vatoy vaho i lembokey. Nimaihe i afoy ka ty rano tamy i lalan-dranoy eo.” (1 Mpanj. 18:38) Tena niambake i valem-bavakey! Ino ty voka izay?
Vatosoa Ara-pagnahy
w08 1/4 19, efajoro
Nandigne Reke Sady Niambegne Lognandro
Nanao akore ty fahareta i Hain-tane tamy ty andro i Eliay?
Nirehake tamy i Ahaba ty Elia mpaminany, fa hifaragne i hain-tane naharetse ela beỳ. Tapetse “tamy ty taogne fahatelo” io, ty dika izay telo taogne tafara ty nirehafa i Elia ty hanomboha’e. (1 Mpanjaka 18:1) Nampiavy oragne vata’e ty Jehovah, tsy ela tafara ty nirehafa i Elia ty miomba izay. Misy areke ty mihevetse fa tantegnategna ty taogne fahatelo ro niavy i oragney, le telo taogne latsake ty fahareta i hain-taney. Faie sambe nirehake ty Jesosy naho i Jakoba fa naharetse “telo taogne sy enem-bolagne” i hain-taney. (Lioka 4:25; Jakoba 5:17) Mifanohetse vao ty raha rehafe ty Baiboly?
Aha’a tsy izay. Lava ty fotoagne tsy misy oragne tamo o Israely talohao isan-taogne, le va’e ho nahatratse enem-bolagne. Azo antoke fa haharetse ela noho ty mahazatse zay, naho fa nirehake tamy i Ahaba ty Elia tie hisy hain-tane. Naho ty maregne le fa enem-bolagne ty nanomboha i hain-taney. “Tamy ty taogne fahatelo” tafara izay, le nirehake ty Elia fa ho tapetse io. Fa ho telo taogne naho tapa’e ty fahareta i hain-taney tamy izay. Feno “telo taogne naho enem-bolagne” zay, tamy ty fotoagne nagnatreha o ndatio i tsapa hevetse lahibey tamy ty Vohitse Karmela teoy.
Nimete soa i fotoagne nirehafa i Elia tie hisy hain-taney. Nino o ndatio fa “mpitingitse rahogne” ty Bala, le mampiavy oragne mba hamaragnagne i vanim-potoagne maikey. Naho fa naharetse ela areke i fotoagne tsy nisy oragney, le nagnontane iareo tie: ‘Aia ty Bala? Ombia reke vaho hampiavy oragne?’ Faie nirehake ty Elia fa tsy hisy oragne ndra pite-drano, naho tsy ireke ro mirehake izay. Azo antoke fa tena nikivy i mpivavake tamy i Bala rey.—1 Mpanjaka 17:1.
10-16 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 19-20
“Mipaliava Fampaherezagne amy i Jehovah”
Miantehera amy i Jehovah Naho fa Mivali-doha
5 Vakio ty 1 Mpanjaka 19:1-4. Ndra tie nagnampe i Elia avao aza ty Jehovah, le natahotse reke naho fa nagnorohoro ty hamono aze ty Jezebela. Nilay tamy ty faritse Beri-sheba agne areke reke. Tena nikivy reke sady “nangatake ty ho mate.” Ino ty anto’e nahavy i Elia namoe fo hoe izay? Satria tsy voririke reke, sady “nanagne fihetseham-po manahake antikagne avao.” (Jak. 5:17) Nahatsiaro ho tena ninekoneko varagne reke sady nirokake loatse. Va’e ho nieretseretse reke tie montso antoke ty kezake natao’e mba handrisihagne o ndatio hanompo i Jehovah. Hoe tsy nisy ndra ino ndra ino niova ty tamo o Israelio teo, sady hoe ireke raike avao ty nanompo i Jehovah. (1 Mpanj. 18:3, 4, 13; 19:10, 14) Va’e ho gaga tikagne tie nagnino o mpaminany tsy mivalike iohoe ro tena kivy hoe izay. Faie azo i Jehovah soa ty fihetseham-po’e.
ia 103 § 13
Nampahery Aze ty Jehovah
13 Nitretré i mpaminanỳ ty Jehovah naho fa nahavazoho aze nihalale tambane i hataey teo sady nangatake ty ho mate. Nagnirake anjely reke naho fa niazon-droro ty Elia. Namoha aze moramora i anjelỳ sady nirehake tihoe: “Miarena sady mihinàna.” Fa nisy mofo mafana naho rano ty natao i anjelỳ teo. Nihinagne naho ninogne irey avao ty Elia, le niheregne niroro indraike. Va’e tsy nisaotse i anjelỳ iaby aza reke. Tena nikivy varagne reke le tsy te hirehake. Finoha i anjelỳ indraike reke, le va’e tamy i andro fa manjirikey varagne. Hoe i anjelỳ: “Mifohaza hihinagne fa mbe lavitse anio ty hombà’o.”—1 Mpanj. 19:5-7.
ia 106 § 21
Nampahery Aze ty Jehovah
21 Aherenkeregne amy i tantaray ao fa tsy tamy i tio-beỳ tao ndra tamy i horohoron-taney tao ndra tamy i afoy tao ty Jehovah. Ty dika izay, tsy raha amo o natiorao reke ndra talily avao manahake i Bala, i nihevere o ndatio fa “mpitingitse rahogney” ndra mpinday oragney. Boake amy i Jehovah iaby ze hery ty natiora, sady ambone ze kila raha finorogne iaby reke. Ndra o lagnitse iohoe aza tsy ombe aze! (1 Mpanj. 8:27) Nagnino zay ro nampahery i Elia? Tadidio fa natahotse i Ahaba naho i Jezebela reke. Faie tsy nisy toko’e hatahora’e sasa satria nanohagne aze i Andrianagnahare tena maherỳ.—Vakio Salamo 118:6.
ia 106 § 22
Nampahery Aze ty Jehovah
22 Tsy nisy feo ndra raike naho fa nandeha i afoy, sady nisy “feo moramora naho ambane.” Nagnontane i Elia indraike reke naho fa niavy eo, le nirehafe’e iaby indraike ze tam-po’e tao. Tony soa reke tafara izay. Vao mainke naivankivagne reke naho fa avy eo, satria nagnomey toky aze ty Jehovah tie tena sarobily ama’e reke. Nisaontsie i Jehovah tama’e iaby ze raha nirie’e hatao, mba hagnafoagnagne ty fivavahagne amy i Bala. Tsy montso antoke areke ty raha natao i Elia satria fa nanomboke nagnatanterake o raha nisafirie’e iohoe ty Jehovah, sady mbe handrambe anjara amy izay. Nirisihe i Jehovah hiheregne hanao i asa’ey reke, sady nimea’e toromareke mazava soa.—1 Mpanj. 19:12-17.
Vatosoa Ara-pagnahy
w97 1/11 31 § 1
Ohatse Raike Mampiseho Fahafoezan-tegna Naho Tsy Fivalihagne
Mpanompon’Andrianagnahare maro tie amy izao ro mampiseho toe-tsaigne feno fahafoezan-tegna mitovy amy izay. Ty ila’e mienga ty “tane’e”, ty asa fiveloma’e, mba hitory i talily soay amy ty faritane lavitse, ndra mba hanompoagne amy ty maha keleia i Betela. Ty ila’e nanao lia lavitse an-tane hafa agne mba hiasa amy ty tetik’asa fagnoregnagne atao i Fandaminagne. Maro ty nagneke ty asa nihevere o ndatio ho ambane. Faie tsy misy ndra ia ndra ia manompo i Jehovah, le hanao fanompoagne tsy misy dika’e. I Jehovah le mankasitrake ze ndaty vognogne hanompo aze sady mitahy ty toe-tsaigne feno fahafoezan-tegna aseho iareo.—Marka 10:29, 30.
17-23 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 1 MPANJAKA 21-22
“Tsikombeo ty Fampihara i Jehovah ty Fahefà’e”
it “Jehovah Tompon’ny Tafika” § 3
Jehovah Tompo ty Tafike
Nahatrea anjely tagnila i Jeriko teo ty Josoa tie indraike zay, le nagnontenea’e reke naho nama o Israelio ndra nama i fahavalo’ey. Namale i anjelỳ tie: “Avy eto raho satria iraho ro lahibey ty tafy i Jehovah.” (Js 5:13-15) Hoe ty Mikaia mpaminany tamy i Ahaba naho i Josafata Mpanjaka: “Nahatrea i Jehovah niambesatse tamy i sezan-droandria’ey teo raho. Sady ty tafy i lagnitsey iaby nitsangagne tagnila’e teo, tan-kavana’e teo naho tan-kavia’e teo.” (1Mp 22:19-21) I anjely i Jehovah rey ty tea’e ho rehafegne eo. Mete soa naho natao magnambara raha maro i rehake tihoe “tafikey” amy tihoey “Jehovah tompo ty tafike”, satria andia’e maro bey voalamigne soa o anjelio, fa tsy nisokajiegne ho kerobima naho serafima vaho anjely avao. (Is 6:2, 3; Ge 3:24; Ap 5:11) Afake nirehake areke ty Jesosy Kristy fa azo’e natao ty nitoka “anjely maro mihoatse ty andia-tafike 12.” (Mt 26:53) Nitoka i Jehovah tihoe “Jehovah Tompo ty Tafike, Andrianagnahare o Israelio, i mipetrake amo o kerobimao eoy” ty Hezekia, tamy ireke nangatake fagnampeagne tama’ey. I Vata misy i fifagnekeagney naho i kerobima tambone i tako’ey (oharegne amo o tako’e iohoe ty sezan-droandria i Jehovah an-dagnitse agne) varagne ty tan-tsai’e tao. (Is 37:16; ampit. 1Sa 4:4; 2Sa 6:2.) Natahotse i mpanompo i Elisay naho fa nisy fahavalo nanao arikobogne i tanàgne nitoboha iareoy. Faie tsy natahotse sasa reke naho fa natoro aze tamy ty alala ty fahitagne i vohitse magnodidigney “feno soavala naho sareten-tsovala afo” nitingira o anjely agnisa ty tafy i Jehovah rehoe.—2Mp 6:15-17
“I Kristy ty Loha ze Lahilahy”
9 Fiambaneagne. Tsy misy mahilala mandikoatse i Jehovah. Faie naho fa mirehake ty heve’e o mpanompo’eo, le mijanjigne reke. (Gen. 18:23, 24, 32) Naho fa magnomey soso-kevetse ka iareo, le engà’e hirehake izay. (1 Mpanj. 22:19-22) Voririke ka ty Jehovah. Faie ndra tie eo zay, le tsy mitake ty raha tsy ho vitantikagne reke. Ie aza magnampe o ndaty tsy voririke manompo azeo mba ho tomombagne ty raha atao’e. (Sal. 113:6, 7) Naho ty maregne, le rehafe o Baibolio tie “mpagnampe” ty Jehovah. (Sal. 27:9; Heb. 13:6) Neké i Davida Mpanjaka fa tsy ho nahavita ty asa lahibey nampanoe i Jehovah aze reke naho tsy niambane sady tsy nagnampe aze ty Jehovah.—2 Sam. 22:36..
it “Lainga” § 8
Vande
Nengà i Jehovah Andrianagnahare ho voafita ty “hadisoagne” o ndaty tea mavandeo, “mba hinoa’e vande” fa tsy hinoa’e i talily soa miomba i Jesosy Kristỳ. (2Te 2:9-12) Mampiseho izay soa ty raha nanjò i Ahaba mpanjaka Israelita, taonjato maro taloha izay. Navande i mpaminanỳ le nagnomey toky aze tie handrese i Ramota-gileada reke. Faie i Mikaia mpaminany i Jehovah nagnambara loza, sady naseho i Jehovah tamy ty fahitagne fa nengà’e hanjare “fagnahy mamitake” hampirehake i mpaminany i Ahaba rey ty anjely raike. O anjely iohoe ty nitarike i mpaminany rey hirehake ze tea iareo ho rehafegne naho ze tea i Ahaba ho rey, fa tsy nirehake ty maregne. Fa nampitaoegne ty Ahaba faie ndra aleo’e voafita i vande i mpaminani’e rey, le niafara amy ty fahafateza’e zay.—1Mp 22:1-38; 2Ta 18.
Vatosoa Ara-pagnahy
Manao Akore ze o Ndaty Tena Mibebake Zao?
4 Faie nisy fara’e avao ze famindram-po i Jehovah tamy iareo zay. Nagnirake i Elia reke mba hirehake lilim-pitsaragne tamy i Ahaba naho i Jezebela tie hisy hamono iareo naho ty keleia iareo iaby. Tena nalahelo ty Ahaba naho fa naharey izay. Tsy nampino ty nahatrea o ndaty nirehareha iohoe nanjare niambane tampoke.—1 Mpanj. 21:19-29.
5 Maregne fa niambane ty Ahaba tie teo. Faie naho henteagne ty raha natao’e tafara izay, le trea tie tsy tena nibebake reke. Tsy mba nifoagna’e ty fivavahagne tamy i Bala tamy i fanjakà’ey teo. Tsy nirisihe’e hanompo i Jehovah ka o ndatio. Nisy raha hafa natao’e ka nampiseho tie tsy tena nibebake reke.
6 Tafara tatoy, le nitaone i Ahaba ty Josafata, i mpanjaka nanao ty soa ta Joda taoy, mba hiarake ama’e hialy amo o Asyrianao. Faie nirehake tama’e ty Josafata tie: ‘Nagnino naho magnontane o mpaminany i Jehovah-o heike tika?’ Tsy nimete hanao izay ty Ahaba tamy ty voaloha’e. Hoe reke: “Mbe misy lahilahy raike zay azontika ampagnonteneagne i Jehovah, faie hejeko reke satria tsy mba mirehake raha soa miomba ahy zao fa lava raha raty avao.” Faie ndra tie teo zay, le nagnontane i Mikaia avao iareo. Le nirehake raha raty miomba i Ahaba vata’e ty Mikaia. Faie tsy mba nibebake naho nangatake famindram-po tamy i Jehovah zao ty Ahaba fa ndra ginadra’e i mpaminany i Jehovah-y. (1 Mpanj. 22:7-9, 23, 27) Maregne fa nivita’e ty nampigadra i mpaminanỳ faie tsy nivita’e ty nikalagne i faminaniagney tsy ho tanterake. Nimate ty Ahaba naho fa tagn’aly agne.—1 Mpanj. 22:34-38.
24-30 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 MPANJAKA 1-2
“Ohatse Fanjaka Naho fa Mampiofagne ty Hafa”
Akore ty Ampiofagna o Androanavi-pagnahio ty Hafa mba Hahafeno Fepetse?
15 Trea amy ty tantara i Elisa ka fa mila magnaja o androanavi-pagnahy za-drahao i rahalahy rey. Nimbamy i Renerano i Jordana mbeo ty Elia naho i Elisa naho fa boake nitilike mpaminany ta Jeriko tao. ‘Nafaha i Elia i akanjo mpaminany nagnisia’ey sady navalo’e le jinera’e i ranoy. Le nisarake i ranoy.’ Nitsake tane maike iareo sady mbe “nidebà tamy iareo nandehay.” Tsy nieretseretse ty Elisa tie fa hai’e iaby ze kila raha. Nandrambe am-po ty rehake tsikiraidraike nirehafe i Elia reke, amparake ty nandehana i Elia. Nionjogne mban-dagnitse mbeo tagnate i tiobeỳ ty Elia tafara izay. Niheregne ta Jordana tagne ty Elisa sady nijera i ranoy tamy i akanjo nagnisie i Eliay vaho nirehake tihoe: “Aia ty Jehovah Andrianagnahare i Elia?” Le nisarake indraike i ranoy.—2 Mpanj. 2:8-14.
Akore ty Ampiofagna o Androanavi-pagnahio ty Hafa mba Hahafeno Fepetse?
16 Tsikari’o vao fa tena nitovy tamy i fahagagagne fara’e nanoe i Eliay ty fahagagagne voaloha’e nanoe i Elisa? Nagnino zay ro mahaliagne? Trea boake amy izay fa tsy nieretseretse ty Elisa tie fa ireke zao ty mandimbe i Elia le toko’e le avy le hanao fiovagne. Natoro’e fa nagnaja i mpampiofagne azey reke, le nitovy tamy ty natao i Elia avao ty natao’e. Nanjare natoky aze areke o mpaminany hafao. (2 Mpanj. 2:15) Naminany tagnate ty 60 taogne ty Elisa, sady nampanoe i Jehovah fahagagagne maro mandikoatse ty natao i Elia aza reke. Ino ty azo ze ampiofagnegne ianaragne boake amy izay?
Vatosoa Ara-pagnahy
w05 1/8 9 § 1
Hevetse Miambake amy ty Boke Mpanjaka Faharoe
2:11: Ino i ‘lagnitse’ niakara i Elia ‘tagnate ty tiobey’ taoy? Tsy tihoe ty ambone tsy taka-maso agne ty tea’e ho rehafegne amy io, ndra ty faritse ara-pagnahy misy an’Andrianagnahare naho o anjelio. (Deoteronomia 4:19; Salamo 11:4; Matio 6:9; 18:10) Manondro habakabake i ‘lagnitse’ niakara i Eliay. (Salamo 78:26; Matio 6:26) Hoe ninday i Elia tan-toeran-kafa agne i sareten-tsovala afoy, tagnate ty fotoagne kedekede. Mbe nanoratse hoahy i Jehorama, mpanjaka i Joda ty Elia taogne tsiampeampe tafara izay—2 Tantara 21:1, 12-15.
31 OKTOBRA–6 NOVAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 MPANJAKA 3-4
“Rambeso i Ana’oy”
w17.12 4 § 7
“Fantako fa ho Velogne Reke”
7 I Elisa mpaminany nandimbe i Elia ro ndaty faharoe rehafe ty Baiboly fa namelogne ty ndaty fa nimate. Nazoto nandrambe aze tan-tragno’e tao ty ampela Israelita raike nanan-kaja ta Sonema tao. Fa antetse ty vali’e sady tsy nanagne anake iareo. Te hamale soa iareo mirovaly ty Jehovah, le natao’e nanagn’anake lahilahy iareo. Faie nimate i ajajay, taogne tsiampeampe tafara tatoy. Azo antoke fa tena nalahelo i ampelay. Niera tamy i vali’ey reke, le nandeha 30 kilometatse teo ho eo mbamy i Elisa mbeo, tamy ty Vohy i Karmela agne. Nirahe i Elisa hialoha lalagne iareo ho mba Sonema mbeo ty Gehazy mpanompo’e, mba hamelogne i ajajay. Faie tsy nahavita nanao izay reke. Niavy ta Sonema tao ty Elisa naho i ampelay naho fa niavy eo.—2 Mpanj. 4:8-31.
w17.12 4 § 8
“Fantako fa ho Velogne Reke”
8 Nimbamy i efetse nisy i ajajay tao ty Elisa sady nivavake. Namale ty vavake nanoe’e ty Jehovah le nivelogne indraike i ajajay, sady nimea’e an-drene’e. Tena nifale i rene’ey! (Vakio ty 2 Mpanjaka 4:32-37.) Va’e nitsiaro’e i vavake natao i Hanay. Tsy nanagne anake ty Hana faie natao i Jehovah niterake reke naho fa niavy eo. Nivavake ty Hana tamy izay tie: “I Jehovah ... ro mampiheo an-kibory agne, sady mampiakatse boake agne.” (1 Sam. 2:6) Hoe nampiakare i Jehovah boake an-kibory agne i ana i ampelay, le voaporofo fa mahavita mamelogne ty mate reke.
Vatosoa Ara-pagnahy
it “Mpaminany”: “Zanaky ny mpaminany”
Mpaminany
“Ana ty mpaminany.” Hazavae ty Fitsipi-pitenenagne Hebreo natao i Gesenius (Oxford, 1952, p. 418) fa va’e hidika tihoe “agnisa ty fikambanagne (ndra foko ndra sokajy o ndaty)” ty rehake hebreo tihoe ben (ana i, tkn.) ndra beneh (ana i, mr.). (Ampit. Nehemia 3:8. Midika ara-bakiteny tihoe “ana ty mpamboatse menake fihosoragne” i tihoey “mpamboatse menake fihosoragne.”) Va’e ho lakilasy niofagna i tinoka ho mpaminany ndra fikambana mpaminany areke i tihoey “ana ty mpaminany.” Nisy iareo ty ta Betela naho Jeriko vaho Gilgala tao. (2Mp 2:3, 5; 4:38; ampit. 1Sa 10:5, 10.) Niandraikitse i ana ty mpaminany ta Rama tao rey ty Samoela (1Sa 19:19, 20), sady hoe nanagne andraikitse hoe izay ka ty Elisa. (2Mp 4:38; 6:1-3; ampit. 1Mp 18:13.) I mpaminany rey avao ty nagnoregne ty tragno’e, sady va’e ho tena tsotra ty fiaigna’e kanao fitaovagne nindramegne ty nampiasae’e. Faie hoe sambe hafa ty fanendreagne niazo o mpaminanio, ndra tie niarake nitoboke naho niarake nihinagne aza iareo mateteke.—1Mp 20:35-42; 2Mp 4:1, 2, 39; 6:1-7; 9:1, 2.