FAGNAJARIAM-BOKE TY Vavolombelo i Jehovah
FAGNAJARIAM-BOKE TY
Vavolombelo i Jehovah
Tandroy
  • BAIBOLY
  • BOKE AMAN-GAZETE
  • FIVORIAGNE
  • mwbr22 Novambra p. 1-8
  • Loharanon-kevetse amy ty Tari-dalagne Hoahy ty Fiaignantika Naho ty Fanompoagne

Tsy misy video mifandrambe amy io

Ajafady fa tsy mete miseho i videoy

  • Loharanon-kevetse amy ty Tari-dalagne Hoahy ty Fiaignantika Naho ty Fanompoagne
  • Loharanon-kevetse amy ty Fanompoagne Naho Ty Fiaignantika Kristiana—2022
  • Lohan-drehake kedekede
  • w13 15/8 30 § 2
  • it “Jamba” § 6
  • Vatosoa Ara-pagnahy
  • 14-20 NOVAMBRA
  • Vatosoa Ara-pagnahy
  • 21-27 NOVAMBRA
  • w11 15/11 4 § 2-3
  • w11 15/11 5 § 4-5
  • Vatosoa Ara-pagnahy
  • 28 NOVAMBRA–4 DESAMBRA
  • it “Atalia” § 3
  • Vatosoa Ara-pagnahy
  • 5-11 DESAMBRA
  • w13 1/11 11 § 5-6
  • Vatosoa Ara-pagnahy
  • 12-18 DESAMBRA
  • it “Fahababoana” § 4
  • Vatosoa Ara-pagnahy
  • 19-25 DESAMBRA
  • w10 15/7 13 § 3
  • w13 15/11 19 § 14
  • Vatosoa Ara-pagnahy
  • 26 DESAMBRA–1 JANVIE
  • w17.03 21 § 16
  • g01 8/8 13 § 4
  • Vatosoa Ara-pagnahy
Loharanon-kevetse amy ty Fanompoagne Naho Ty Fiaignantika Kristiana—2022
mwbr22 Novambra p. 1-8

Loharanon-kevetse amy ty Tari-dalagne Hoahy ty Fiaignantika Naho ty Fanompoagne

7-13 NOVAMBRA

HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 MPANJAKA 5-6

“Maro ty Miarake Amantikagne ty amy tie Iareo”

it “Elisa”: “Tsy azon’ny Syrianina ny Israelita” § 1

Elisa

Tsy azo o Syrianao o Israelitao. Nagniry ty hanafike tampoke o Israelio ty Syria tamy ty andro nanjakà i Jorama. Faie mateteke tsy nitomombagne ty raha tea i Beni-hadada II hatao, satria nampahafantare i Elisa i Jorama mpanjaka o Israelio avao zay. Nihevetse heike ty Beni-hadada tie nisy nivalike ty tamy i tobe’ey tao. Faie naho fa nifanta’e tie i Elisa o nahavy i rahay io, le nandefa tafike ta Dotana agne reke mba hangalake aze. Nasia iareo sovala naho sareten-tsovala mpialy ty nagnodidigne i tanàgney. (SARE, Boke 1, p. 950) Natahotse mafe i mpanompo i Elisay. Faie nivavake ty Elisa mba hampahatreavagne ty maso i mpanompoy, le nitrea’e fa “feno sovala naho sareten-tsovalan’afo ty faritse bey vohitse magnodidigne i Elisa.” Naho fa nihanarine i Syriana rey, le nivavake indraike reke mba hisia ty fahagagagne nifanohetse tamy i taloha teoy. Hoe reke: “Mba anovo goa ty maso o firenena iohoe!” Naho fa avy eo, le hoe reke tamo o Syrianao: “Oriho raho.” Tsy tihoe goa ara-bakiteny iareo kanao tsy nitana i Elisa ty tagna iareo. Ty say iareo ro hoe goa, le nanjare tsy fanta iareo i Elisa toko’e ho tsepahe’ey, naho ty lalagne nindesa’e iareo.​—2Mp 6:8-19.

w13 15/8 30 § 2

Mahatrea Sareten-tsovalan’afo Manahake i Elisa vao Rehe?

Tsy taitaitse ty Elisa ndra tie nihodidigne ty fahavalo aza reke ta Dotana agne. Ino ty anto’e? Satria tena nino i Jehovah reke. Mila managne finoagne matanjake ka tikagne. Lonike areke tikagne mba hangatake fagnahy masigne aman’Andrianagnahare, mba hanagnantikagne finoagne naho toetse hafa agnisa ty vokatse ty fagnahy.​—Lioka 11:13; Gal. 5:22, 23.

it “Jamba” § 6

Goa

Nanjare nigoa ty tafy o syrianao noho i fangataha i Elisay. Faie tsy nigoa ara-bakiteny iareo satria tsy voatere nitanagne amy ty tagna’e. Hoe ty Elisa tamy iareo: “Tsy ie toy i lalagney, sady tsy i tanàgney toy. Oriho raho.” Izao ty nirehafe i William James miomba o karazan’aretegne io: ‘Mahalatsa fa manjare tsy miasa soa ty agnate ty fogno o betrò ao, le va’e hanjare hoe goa o saigneo. Tsy i masoy ro manjare tsy mahatrea fa i saigney ro tsy mahay mamantatse i raha trea ty masoy. Azo rehafegne tie tsy misy ifandrambesa’e sasa ty fahatreava o masò naho ty fagnazavagne azo i betroy miomba i raha trea ty masoy. Miseho ze raha zay naho fa misy tapake ty fampitàgne hafatse boake amy i masoy agne mbamy i betroy mbeo.’ (Toro Lalagne Miomba ty Psikolojia, 1981, Boke I, p. 59) Hoe o karazan’aretegne tsy fahatreavagne iohoe ty nahazo o tafike syrianao, faie nisitragne i Jehovah iareo naho fa niavy ta Samaria tagne. (2Mp 6:18-20) Va’e o tsy fahatreavagne iohoe ka ty nahazo i lahilahy ta Sodoma tagne rey. Tsy nitaraigne iareo tie tsy nahatrea sasa fa mbe nanohy nipay ty lala i tragno i Lotay avao.​—Ge 19:11.

Vatosoa Ara-pagnahy

w05 1/8 9 § 2

Hevetse Miambake amy ty Boke Mpanjaka Faharoe

5:15, 16​—Nagnino ty Elisa ro tsy nandrambe i fagnomezagne boake amy i Namànay? Satria fanta i Elisa fa tsy hery boake ama’e ty nahafaha’e nagnasitragne i Namàna fa ty hery i Jehovah. Tsy mba tan-tsai’e tao ty hagnararaotse ty fahefagne nimea i Jehovah aze. Tsy mba mipay tombo’e amy ty fanompoagne i Jehovah ka ty mpivavake maregne amy izao. Mandrambe am-po ty fandrisiha i Jesosy toy iareo: “Fa nahazo maimaim-poagne nareo, le magnomea maimaim-poagne.”​—Matio 10:8.

14-20 NOVAMBRA

HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 MPANJAKA 7-8

“Manao Raha Tsy Eretseretegne Hiseho ty Jehovah”

it “Elisa”: “Tsy azon’ny Syrianina ny Israelita” § 4

Elisa

Tsy nandefa mpagnakorontagne sasa ty Beni-hadada II, fa tafike ty nalefa’e hagnodidigne i Samaria. Tena nimafe i fagnodidignagne iareoy kanao naharey tatetse raike, fara fahakede’e i mpanjakay fa nisy ampela nihinagne ty ana’e natera’e. Nanao vava hamono i Elisa ty Jorama Mpanjaka, “ana ty mpamono ndaty”, ndra ana i Ahaba. Faie rehafe’e avao zay fa tsy mba nampahavie’e eo. Niarake tamy ty manamboninahitse magnarakarake aze ty Jorama nimbamy i tragno i mpaminanỳ mbeo. Nirehake tamy i Elisa reke fa tsy mitamà sasa tie hagnampe aze ty Jehovah. Faie nagnomey toky i mpanjakay ty Elisa fa ho maro i hanegney naho fa hamaray io. Ndra nihehea i manam-boninahitsey o faminaniagne iohoe, le hoe ty Elisa tama’e: “Hotrea i maso’oy zay faie tsy hihinagne amy izay rehe.” Natao i Jehovah naharey korakorake mafe ty tan-tobe o Syrianao ao, le nihevetse iareo fa nitambatse ty tafy o firenenao sady niavy hanafike iareo. Nanjare nilay areke o Syrianao, sady nengà’e tao i tobe iareoy naho ty fitamiriagne ty hane iareo. Naho fa nitrea i mpanjakay zay, le tinendre’e hiandraikitse ty vavahady i Samaria i manamboninahitse magnarakarake azey. Nilay malaky nimbamy i tobey mbeo Israelita keré rey, nivoa lialia iareo i manamboninahitsey le nimate. Nahatrea i hanegney vata’e reke faie tsy nihinagne tama’e.​—2Mp 6:24–7:20.

Vatosoa Ara-pagnahy

it “Jiro”: “Mpanjaka taranak’i Davida” § 1

Jiro

Mpanjaka tarana i Davida. Tinendre i Jehovah Andrianagnahare ho mpanjaka o Israelio ty Davida. Mpitari-dalagne naho mpitondra hendre ty Davida satria nagnorike ty toromareke nimein’Andrianagnahare, le natao tihoe “jiro o Israelio.” (2Sa 21:17) Hoe ty Jehovah naho fa nanao fifagnekeagne tama’e miomba i fanjakagney: “Ho mafe oregne nainai’e i sezan-droandria’oy.” (2Sa 7:11-16) Ho “jiro” hoahy o Israelio areke ty mpanjaka tarana i Davida boake amy i Solomona ana’e.​—1Mp 11:36; 15:4; 2Mp 8:19; 2Ta 21:7.

21-27 NOVAMBRA

HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 MPANJAKA 9-10

“Bey Herim-po Naho Nafana Fo Sady Nivognogne Hanao Raha Reke”

w11 15/11 3 § 2

Niaro i Fivavahagne Malioy ty Jeho

Tena niraty ty fiaignagne tamy ty firene o Israelio eo tamy ty fotoagne nagnirahagne i Jeho hanao asa manokagne. I Jorama ty nanjaka, sady nitaogne o ndatio hanao raty ty Jezebela rene’e, i valy nengà i Ahabay. Nandrisike o ndatio hivavake amy i Bala ty Jezebela, sady namono o mpaminany i Jehovah-o. ‘Nijangajanga’ naho ‘nihisa aoly’ ka reke, sady nahavy o ndatio hanao raha raty. (2 Mpanj. 9:22; 1 Mpanj. 18:4, 13) Nisaontsy areke ty Jehovah fa tsy maintsy ho vonovonoegne ze keleia i Ahaba iaby, agnisa izay ty Jorama naho i Jezebela. I Jeho ty nirahe’e hanao izay.

w11 15/11 4 § 2-3

Niaro i Fivavahagne Malioy ty Jeho

Nisy ndaty roe nirahegne hagnontane i Jeho faie tsy namale reke. Nandeha nanalaka i Jeho areke ty Jorama. Nandese’e ka ty Ahazia, mpanjaka i Joda, sady sambe ninday i sareten-tsovala’ey iareo. Nagnontenea i Jorama ty Jeho naho fa nifankatrea iareo tie: “Filongoagne vao ty niavia’o atoy Jeho?” Namale ty Jeho tie: “Akore moa ty hisia ty filongoagne naho mbe manao makorely sady mihisa aoly ty Jezebela rene’o?” Natahotse areke ty Jorama, le nilay. Faie nahalay ty Jeho le nahatratse aze. Tinify i Jeho tamy i bala-polesidoro’ey reke le nivoa tamy ty fo’e. Nitonta boake amy i sareten-tsovala’ey ey i mpanjakay, le nimate. Nilay ka ty Ahazia, faie nitratse i Jeho, le nivonoe’e.​—2 Mpanj. 9:22-24, 27.

Nanohy i lia’ey mba Jezirela mbeo ty Jeho naho fa niavy eo, mba hamono i Jezebela. Nitokave i Jeho tie “voaozogne” reke. Nitrea’e nitilihitse tan-dafinete i lapay teo o mpanjakavave raty fagnahy io, le nandily i tandapa rey reke mba hanonta aze. Natonta iareo vata’e i ampela nanimba Israely io, sady nilialia i Jeho tamy i sovala nindese’ey. Nisy ndaty maro agnisa ty keleia i Ahaba ka vinono i Jeho tafara izay.​—2 Mpanj. 9:30-34; 10:1-14.

w11 15/11 5 § 4-5

Niaro i Fivavahagne Malioy ty Jeho

Maregne fa nampite lio o ndaty maro ty Jeho. Faie rehafe ty Soratse Masigne fa nagnafake o Israelio tamy ty fampijalea i Jezebela naho ty keleia’e o lahilahy bey herim-po iohoe. Tsy ho nahavita izay ty mpitarike tamo o Israelio eo, naho tsy nanagne herim-po, tsy mora kivy sady bey zotom-po. Hoe ty diksionera ara-baiboly raike: “Tena nisarotse i asay, faie nitanterahe’e amy ty pitsopitso’e. Azo antoke fa tsy ho nirava ty fivavahagne tamy i Bala tamo o Israelio eo, naho tsy nandrambe fepetse hentetse reke.”

Mila managne ty toetse ila’e nanagna i Jeho tikagne Kristiana, mba hiatrehagne o olagneo. Akore ohatse ty hatao’o naho misy tsapa-hevetse manjò azo, le te hanao ty raha andrarà i Jehovah rehe? Toko’e hanao raha malaky rehe, le ho bey herim-po, sady hanohetse mafe i rahay. Tsy hilefetse tikagne, ndra ia ndra ia mandrafe i Jehovah, sady ndra ino ndra ino mitarike antikagne hanao izay.

Vatosoa Ara-pagnahy

w11 15/11 5 § 7-8

Niaro i Fivavahagne Malioy ty Jeho

Nieretseretse varagne ty Jeho fa naho tea iareo ty hahaleo tegna avao fa tsy ho ambane ty fahefà ty firene i Joda, le toko’e hatao sambe hafa ty fivavahagne norihegne ta Joda tagne naho ta Israely agne. Nengà’e hitohy areke ty fivavahagne tamy ty sarake volamena mba hiarovagne ty fahaleovan-tegna iareo, manahake ty natao o mpanjaka Israely taloha’e reo avao. Trea boake amy izay fa tsy natoky i Jehovah, i nanao aze ho mpanjakay reke.

Niderae i Jehovah ty Jeho, noho ireke ‘nanao ty soa tagnatreha’e teoy.’ Faie niova ty Jeho, le ‘tsy nagnorike soa ty lalà i Jehovah Andrianagnahare’e tamy ty fo’e iaby.’ (2 Mpanj. 10:30, 31) Va’e ho gaga ndra halahelo tikagne naho fa maharey izay, naho fa mieretseretse ze kila raha natao i Jeho. Faie andrambesantikagne lesogne zay. Treantikagne boake amy izay fa tsy toko’e hataontikagne ho ambanen-draha ty fifandrambesantikagne amy i Jehovah. Mila mianatse ty Saontsi’e tikagne isan’andro, mba hagnampe antikagne tsy hivalike ama’e. Mila misaintsaigne ze raha ianarantikagne ka tika, sady mivavake amy ty fo. Lonike areke tikagne hagnorike soa lognandro ty lalà i Jehovah amy ty fontikagne iaby.​—1 Kor. 10:12.

28 NOVAMBRA–4 DESAMBRA

HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 MPANJAKA 11-12

“Nivonoegne i Ampela Niraty Fagnahy Sady Tea Fahefàgney”

it “Atalia” § 2

Atalia

Manahake ty natao i Jezebela rene’e avao ty natao i Atalia satria nandrisike i Jorama vali’e hanao raha raty tagnatreha i Jehovah eo reke, tagnate i valo taogne nitondra o vali’e iohoe. (1Mp 21:25; 2Ta 21:4-6) Nampité lio o ndaty tsy manan-tsiny maro ka reke, manahake ty natao i rene’e avao. Vinonovono i Atalia ze tarana-mpanjaka iaby, naho fa nimate ty Ahazia mpanjaka raty fagnahy ana-dahi’e, herentaogne tafara ty nitondra’e. I Joasy avao ty nisisa velogne, satria naeta i mpisorom-beỳ naho i vali’e, i nenetoa i Joasỳ. Nanao ty tegna’e ho mpanjakavave areke ty Atalia, le nitondra tagnate ty enen-taogne. (t. 905-899 T.K.). (2Ta 22:11, 12) Nipognafe i ana-dahy i Atalia rey i tempoly i Jehovah-y, le natolo iareo hoahy i Bala ty raha masigne tao.​—2Ta 24:7.

it “Atalia” § 3

Atalia

Mpisorom-bey natahotse an’Andrianagnahare ty Joiada, le naboa’e boake amy ze nagnetahagne aze ao ty Joasy naho fa fito taogne, le nampisatrohe’e diadema sady nihosora’e ho mpanjaka ara-dalàna. Nilay mbamy i tempoly mbeo ty Atalia naho vaho naharey tabataba, sady nitoka tihoe: “Goreve! Goreve!” Nampamonoe i Joiada ivela i tempoly agne reke, tamy i lalagne fidiran-tsovala tamy i tragno i mpanjakay teo. Va’e i Atalia ty nifara’e tamy ty keleia i Ahaba raty fagnahy. (2Mp 11:1-20; 2Ta 22:1–23:21) Maregne vata’e i tihoey: “Tsy hisy tsy ho tanterake ndra raike aza ty saontsy i Jehovah, ndra i raha nisaontsie i Jehovah hagnamelohagne ty keleia i Ahabay.”​—2Mp 10:10, 11; 1Mp 21:20-24.

Vatosoa Ara-pagnahy

it “Joasy” § 11

Joasy

Nanao ty soa avao ty Joasy, tamy i Joiada Mpisorom-bey mbe nivelogne satria nirambese’e mitovy amy ty rae’e reke sady mpanolo-tsai’e. Nanambaly reke naho fa ni-21 taogne. Niroe ty vali’e (Joadana ty agnara ty raike ama’e), le niteraha’e ana-dahy naho anak’ampela iareo. Nivoaro areke ty razambey i Mesia tarira i Davida ndra tie fa ho nifoagne aza.​—2Mp 12:1-3; 2Ta 24:1-3; 25:1.

5-11 DESAMBRA

HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 MPANJAKA 13-15

“Ahazoagne Fitahiagne Maro ty Fanoagne Raha amy ty Fo”

w10 15/4 26 § 11

Oriho Lognandro ty Lia i Kristy!

11 Tena raha lahibey ty fahazotoagne manompo an’Andrianagnahare, arake ty trea tamy ty fiaigna i Joasy mpanjaka Israely. Natahotse ty Joasy naho fa nahatrea fa va’e ho rese o Syrianao o Israelitao le nandeha nitagny tamy i Elisa agne reke. Nirehake tama’e i mpaminanỳ mba hitifitse ana-polesidory tamy i lafinetey eo tandrife i Syria. Ty dika izay, hagnampe o Israelitao handrese o firenena iohoe ty Jehovah. Azo antoke fa nampahery o mpanjaka iohoe zay. Nirehake tamy i Joasy indraike ty Elisa naho fa niavy eo mba hangalake ana-polesidory, le hijera i taney. Intelo avao ty nanoa’e izay. Niboseke ty Elisa satria naho mba ni-indime ndra in-enegne ty Joasy ty nijera i taney, le ‘ho nagnisy o Syrianao, sady ho nandringagne aze.’ Faie tsy nahavita namonovono i Syria ty Joasy, fa nandrese intelo avao. Voafetra avao ty raha vita i Joasy, satria tsy le nibey zotom-po reke. (2 Mpanjaka 13:14-19) Ino ty ianarantikagne boake amy izay? Naho fa manompo i Jehovah amy ty fontikagne tika sady bey zotom-po avao, vaho izay hagnomey fitahiagne maro ho antikagne reke.

w13 1/11 11 § 5-6

“I ‘Mpamale Soa ze Mipay Aze Mafey’”

Ia ty mea i Jehovah valesoa? Hoe ty Paoly: “Ze mipay aze mafe.” Rehafe ty boke raike hoahy ty mpandika Baiboly fa i matoanteny grike nadika tihoe ‘mipay mafey’, le tsy midika tihoe “mandeha mikaroke” fa “manompo” an’Andrianagnahare. Magnazava ty boke raike hafa fa manondro kezake mafe o matoanteny grike iohoe. Mamale soa ze mazoto manompo aze amy ty fo’e iaby ty Jehovah.​—Matio 22:37.

Ino ty valesoa mea i Jehovah ty mpanompo’e? Mampitamà hoavy sambatse reke, ty dika izay fiaignagne nainai’e amy i Paradisa an-tane etoay. Trea boake amy izay fa tena matarike naho bey hatea reke. (Apokalypsy 21:3, 4) Fa mahazo fitahiagne maro ze mipay aze mafe tie amy izao. Managne fomba fiaignagne mahafa-po iareo, noho ty fagnampea ty fagnahy masigne naho ty Baiboly.​—Salamo 144:15; Matio 5:3.

Vatosoa Ara-pagnahy

w05 1/8 11 §4

Hevetse Miambake amy ty Boke Mpanjaka Faharoe

13:20, 21​—Midika vao o fahagagagne iohoe fa toko’e ho heveregne ho masigne ty taola o ndaty masigneo? Aha’a. Tsy mirehake miomba ty fagnamasignagne ty taola i Elisa ty Baiboly. Ty herin’Andrianagnahare ty nampisy i fahagagagne ignehoe, naho i fahagagagne natao’e tamy tie reke mbe nivelogney.

12-18 DESAMBRA

HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 MPANJAKA 16-17

“Misy Fara’e ty Fahareta i Jehovah”

it “Salmanesera”: “Nifehy an’ireo Israelita” § 1

Salmanesera

Nifehe o Israelitao. Nanafike i Palestina ty Salmanesera Faha-5, tamy ty fotoagne nanjakà i Hosea ta Israely agne (t. 758-740 T.K.). Nanjare nifeheze’e areke ty Hosea, le nandoa hetra tama’e isan-taogne. (2Mp 17:1-3) Faie tsy nandoa io sasa ty Hosea naho fa tafara tatoy, satria niharo aferafera tamy i So mpanjaka i Ejipta. (Henteo SO.) Ginadra i Salmanesera areke ty Hosea, sady naho fa niavy eo nihodidigne’e tagnate ty telo taogne ty Samaria. Nirese avao i tanàgne voaro mafey, sady natao sesetane o Israelitao.​—2Mp 17:4-6; 18:9-12; ampit. Ho 7:11; Ezk 23:4-10.

it “Fahababoana” § 4

Fahababoagne

Mitovy ty anto’e nahababo i fanjakà ty foko folo Israely tavaratse agne naho ty fanjakà ty foko roe i Joda tatimo agne: Nisintake tamy ty fivavahagne maregne tamy i Jehovah-y iareo, le nanompo andrianagnahare diso. (De 28:15, 62-68; 2Mp 17:7-18; 21:10-15) Fa nagnirake mpaminany avao ty Jehovah mba hampitao iareo, faie le ninaoke avao zay. (2Mp 17:13) Tsy nisy tamo o mpanjaka tamy foko folo o Israelio eo nagnafake tanterake i fivavahan-diso finoro i Jeroboama mpanjaka voaloha’e tamo o foko folo eoy. Tsy nagnorike ty fampitaoagne mivantagne nimea i Jehovah ka i fanjakà i Joday, sady tsy nandrambe lesogne naho fa nanjare babo ty Israely. (Je 3:6-10) Natao sesetane iaby ty vahoa i fanjakagne roe rey, sady tsy indraike avao ze raha zay ro niseho.

Vatosoa Ara-pagnahy

it “Samaritanina” § 1

Samaritana

Miseho voaloha’e amy Baiboly ao ty rehake tihoe “Samaritana”, naho fa rese ty fanjakà ty foko folo ta Samaria agne, tamy 740 T.K. Naho fa tafara tatoy, le nitokavagne ze nipetrake tamy ty fanjakagne avaratse taloha o fahareseagne iohoe i agnaragney, mba hagnambahagne iareo tamy ty ambahiny nipetrake ta Asyria agne. (2Mp 17:29) Hoe tsy nafaha o Asyrianao iaby ty Israelita nitoboke tamy i taney ao, satria rehafe ty 2 Tantara 34:6-9 (ampit. 2Mp 23:19, 20) fa mbe nisy Israelita ty tagne, tamy ty andro i Josia mpanjaka i Joda. Naho fa tafara tatoy, le nanjare nitokavegne tihoe “Samaritana” ty tarana ze nisisa ta Samaria agne naho ty tarana i ambahiny natobo o Asyrianao tagney. Faie tsy maintsy nisy nifanambaly iareo, le natao tihoe “Samaritana” ka ty tarana iareo. Nanjare nitokavagne ty antoko o ndaty nagnorike fivavahagne raike marine i Sekema naho i Samaria talohay tagne naho fa tafara tatoy tihoe “Samaritana.” Nisy tamy ty fampianara o sekta iohoe tena tsy nitovy tamy ty ahy ty Fivavahagne Jiosy.​—Jn 4:9.

19-25 DESAMBRA

HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 MPANJAKA 18-19

“Manao Raha Hampivalihagne Antika o Mpanohetseo”

w05 1/8 11 § 5

Hevetse Miambake amy ty Boke Mpanjaka Faharoe

18:19-21, 25​—Nanao fifagnekeagne tamy i Ejipta vao ty Hezekia? Aha’a. Diso i kitomboke natao i Rabsake naho i fagnambara’e tihoey tie “nirahe i Jehovah reke.’ I Jehovah avao ty niantehera i Hezekia, mpanjaka tsy nivalike.

w10 15/7 13 § 3

“Ko Matahotse fa Hagnampe Azo Raho”

Tea i Rabsake hisalasala o Jiosio, le nifitahe’e. Hoe reke: “Tsy [i Jehovah] vao ty tompo i toeragne abo naho alitara nafaha’oy, Hezekia? ... I Jehovah ro nirehake tamako tie: ‘Miakara hanafike o tane iohoe, sady ravao.’” (2 Mpanj. 18:22, 25) Te hirehake ty Rabsake fa tsy hialy hoahy i vahoa’ey ty Jehovah fa vignetse amy iareo. Faie tsy maregne zay. Nampifale i Jehovah ty Hezekia naho i Jiosy niheregne nanompo aze rey.​—2 Mpanj. 18:3-7.

w13 15/11 19 § 14

Mpiarake Fito Naho Roandriagne Valo amy Izao

14 Nitobe ta Lakisy, atimo ahandrefa i Jerosalema tao ty mpanjaka i Asyria naho ty tafi’e. Nandefa irake telo reke mba handily ty vahoake a Jerosalema ao hanese vatagne. Nampiasa fomba maromaro i mpinday rehakey, i atao tihoe Rabsakey. Nirehake Hebreo reke sady nandrisike o ndatio hivalike amy i Hezekia fa hagneke hofeheze o Asyrianao. Navande reke naho fa avy eo fa hinday iareo amy ty tane tena soa, sady hiadagne iareo naho fa avy agne. (Vakio ty 2 Mpanjaka 18:31, 32.) Nagnafatsafatse ka ty Rabsake fa tsy hahavita hiaro i mpivavake ama’e rey ty Jehovah, manahake ty andrianagnahare o firenenao avao. Hendre i vahoakey satria tsy mba namale ty fagnaratia i Rabsake. Hoe izay ka ty mateteke atao o mpanompo i Jehovah amy izaò.​—Vakio ty 2 Mpanjaka 18:35, 36.

Vatosoa Ara-pagnahy

it “Arkeolojia”: “Tsy hoe tena ilaina foana ny arkeolojia” § 9

Arkeolojia

Rehafe ty Baiboly ohatse fa vinono i Adrameleka naho i Sarezera, i ana-dahi’e roe lahy rey ty Sankeriba mpanjaka i Syria, sady i Esara-hadona ana-dahi’e hafa ty nandimbe aze. (2Mp 19:36, 37) Faie rehafe ty tantara babiloniana raike fa ty ana-dahi’e raike nigoreve ty namono i Sankeriba, tamy ty faha-20 ty volagne Tabeta. Mitovy amy izay ka ty fitantara i Bérose, mpisorogne babiloniana tamy ty taonjato fahatelo T.K., naho i Nabonida mpanjaka babiloniana tamy ty taonjato fahaenegne T.K. Faie vaho tsy ela ro nitrea ty ampaha’e tamy ty fitantarà i Esara-hadona sinoratse tamy ty raha raike atao tihoe Iraizotongotr’i Esara-hadona (i nandimbe i Sankeribay). Nirehafe’e mazava tao fa nigoreve i rahalahi’e rey le namono an-drae’e sady nilay naho fa niavy eo. Hoe ty Philip Biberfeld: “Diso ty Tantara i Babilona naho i Nabonida vaho i Bérose. I fitantara i Baibolỳ avao ro maregne, arake ty porofoe ty pitsopitso’e madineke iaby amy i soratse natao i Esara-hadonay. Maregne o fitantaragne miomba ty raha niseho tamy ty tantara i Babiloniana naho i Asyria iohoe naho oharegne amy i soratse babilonianay. Tsy maintsy tadidiegne zay naho fa te hamantatse tie azo antoke vao ty soratse raike tsy mifagnarake amy ty fitantara ty Baiboly, ndra tie sinoratse tamy ty fotoagne nisehoa i raha tantaraegney aza i soratsey.” Tantara ty Jiosy, 1948, Boke I, p. 27.

26 DESAMBRA–1 JANVIE

HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 MPANJAKA 20-21

“Nahavy i Jehovah Hanao Raha ty Vavake Nanoe’e”

ip-1 394 § 23

Nivaleagne Soa ty Finoa i Mpanjakay

23 Tamy ty fotoagne nanafiha i Sankeriba i Joda voaloha’e ro narare mafe ty Hezekia. Nirehake ty Isaia fa ho mate reke. (Isaia 38:1) Tena nikivy i mpanjakay, ie amy izao vaho 39 taogne. Tsy ty fahasalama’e manokagne avao ty nampinekoneko aze, fa ty hoavy i vahoakey ka. Nagnorohoro i Jerosalema naho i Joda o Asyrianao. Naho mate areke ty Hezekia, le ia ty hitarike i alỳ? Tamy ze fotoagne zay, le tsy nanagne ana-dahy hiandraikitse i fitondragney ty Hezekia. Nivavake mafe reke mba hanehoa i Jehovah famindram-po.​—Isaia 38:2, 3.

w17.03 21 § 16

Manompoa i Jehovah amy ty Fo’o Iaby

16 Narare fa ho nimate ty Hezekia naho fa tafara tatoy. Nihalale tamy i Jehovah reke mba hagnampe aze sady hahatsiaro tie tsy nivalike tama’e reke. (Vakio ty 2 Mpanjaka 20:1-3.) Nagnasitragne aze areke ty Jehovah. Tsy afake mitamà tikagne tie amy izao tie hanao fahagagagne ty Jehovah mba hagnasitragnagne antikagne ndra mba hahavy antikagne ho ela velogne. Faie afake manahake ty natao i Hezekia tikagne, le mivavake amy i Jehovah tie: ‘Mba tsarovo Aba ty nandenako tagnatreha’o teo tam-pahitsiagne naho tamy ty foko iaby!’ Mino vao rehe fa tena hikarakara azo avao ty Jehovah, ndra tie naho fa marare aza rehe?​—Sal. 41:3.

g01 8/8 13 § 4

Afake Magnampe Ahy vao ty Vavake?

Nisy lahilahy ila’e nanam-pinoagne tamy ty andro ty Baiboly, nahazo valem-bavake nivantagne, ndra tamy ty alala ty fahagagagne aza. Naho fa nifanta i Hezekia Mpanjaka ohatse fa voa ty aretegne mahafate reke, le nihalale famonjeagne taman’Andrianagnahare reke. Namale ty Andrianagnahare tie: “Fa reiko ty vavake natao’o, sady fa treako i ranomaso’oy. Ho sitragneko areke rehe.” (2 Mpanjaka 20:1-6) Nanao raha mivantagne hoe izay hoahy ty lahilahy naho ty ampela hafa natahotse aze ka ty Andrianagnahare.​—1 Samoela 1:1-20; Daniela 10:2-12; Asan’ny Apostoly 4:24-31; 10:1-7.

Vatosoa Ara-pagnahy

it “Filamatra” § 2

Fitaovagne fagnenteagne ze tsy mahitsy

Azo nampiasaegne o fitaovagne fagnenteagne ze tsy mahitsio mba hagnoregnagne raha mahitsy soa ndra te hahatrea naho toko’e horavaegne i rahay. Nisaontsy ty Jehovah fa hohenjagne’e amy i Jerosalema mpigoreve “i taly fandrefesagne nampiasaegne tamy Samariay, naho i fitaovagne fagnenteagne ze tsy mahitsy nampiasaegne tamy ty tarana i Ahabay.” Hoe nirefese’e ty Samaria naho ty tarana i Ahaba Mpanjaka, sady vazoho’e fa tsy mahitsy satria raty findesam-batagne le nivonovonoe’e. Hotsarae’e ka ty Jerosalema naho ty mpitondra eo, le habaribari’e ty haratia’e sady horava’e i tanàgney. Izay vata’e ty raha niseho tamy 607 T.K. (2Mp 21:10-13; 10:11) Nirehafegne i mpifehe naho i mpieboebo raty fagnahy ta Jerosalema taoy rey fa hisy loza hanjò iareo. Hoe ty Jehovah tama’e: “Ty rare’e ty hataoko taly fandrefesagne, sady ty hamarenagne ty hataoko fitaovagne hagnenteagne ze tsy mahitsy.” Hampiharegne ty tena rare’e naho ty hamarenagne, le hibaribary tie ia ty tena mpanompon’Andrianagnahare. Harovagne areke iareo, fa tsy ze tena ie ho vonovonoegne.​—Is 28:14-19.

    Fagnajariam-boke Tandroy (2008-2025)
    Hiboake
    Hizilike
    • Tandroy
    • Hizara
    • Firafitse
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Fifagnekeagne
    • Fifagnekeagne Miomba ty Tsiambaratelo
    • Fanapahan-kevetse Miomba i Fifagnekeagney
    • JW.ORG
    • Hizilike
    Hizara