Tshapita 18
“Ekomelo k’Andja” Kaya Suke!
1. Woho akona wotohomba ambeki waki Kristo wa la kete mbeya one nde ambotatɛ la mbolɛ l’olongo na?
ETENA kakatshanya Yeso Kristo Satana la andjelo ande oma l’olongo ndo kakandamɛ la mbolɛ lo Diolelo diakinde, nshi yaki Satana la dikonge diakinde dia kolo ne yakatatɛ la mbadiama. (Enyelo 12:7-12) Ko woho akona wakahombe ambeki waki Kristo mbeya lane la kete one: dikambo so diakatshama lo mete l’olongo, lene akiwo kôkoka mena na? Woho akona akawahombe mbeya one: Kristo akashile la mbahema lo Diolelo diakinde diah’enama ndo nto one: “ekomelo k’andja” kaki suke na? Wakahombe mbeya oma lo sedingola ekotshamelo ka “djembetelo” yakawasha Yeso.
2. Ambeki waki Kristo wakawoke dimbola diakona na?
2 Yema ya nshi la ntondo ka nyoi kaki Yeso, lam’akandadjase l’Okongo w’Olive, anei a l’atei w’apostolo ande wakaye dia ndjowombola “djembetelo.” Enda woho one akawawôke dimbola diako voate: “Otote, etena kakona kayoyala akambo aso ndo kakona kay’enya djembetelo ya oyelo aye la y’ekomelo k’andja na?” (Mateu 24:3, Osty) Wetelo ene: “oyelo aye” ndo “ekomelo k’andja” alembetshiyawo mete na?
3. (a) Eteketa ene: “oyelo aye” la “ekomelo k’andja” alembetshiyawo mete na? (b) Woho akona wahomba mbadiama dimbola diakoke ambeki waki Kristo l’okadimwelo w’oshika na?
3 Oteketa wa lo Greke wakadimoma “oyelo” ele parousia, kitshimudi yawo ko “mongakɔ.” Omaloko, etena kakahombe “djembetelo” menama, etena keso mbototohomba mbeya one Kristo ôngakɔ kânga mbahandenema, ndo one nde amboshila la mbahema l’okudi wa Diolelo. Oteketa one: “ekomelo k’andja” eko okandjakandja. Kitshimudi yawo kema one ekomelo ka kete koko eko ekomelo ka dikonge di’akambo waki Satana. (2 Koreto 4:4) Omaloko, dimbola di’apostolo pombaka mbadiama onkone: “Otote, Etena kakona kayoyala akambo aso na, ndo kakona kay’enya djembetelo y’one we ôngakɔ ndo y’ekomelo ka dikonge di’akambo ne na?”—Mateu 24:3, Traduction du monde nouveau.
4. (a) Akambo akona watonga “djembetelo” yakakimo Yeso na? (b) Lo woho akona wakokaso mbedinya “djembetelo” l’ɛkɔtɛ wa lo pita na?
4 Oko “djembetelo,” Yeso kôshila paka tshoyi ya dikambo tsho. Nde akashile weho w’akambo a weke ane wakahombe salema. Ladiko dia Mateu, afundi akina wa Bible wakateketa di’akambo ako wakahombe menya one teko lo “nshi y’ekomelo.” Awui aso wakewoma wakahombe tshama lo edja ka tena dielɛ Bible ate: “nshi y’ekomelo.” (2 Timote 3:1-5, NW; 2 Petero 3:3, 4) Akambo ako aso weko oko ɛkɔtɛ wa lo pita y’onto l’onto, ɛkɔtɛ wele wene wa lo lohita l’onto omotshi hawofone la w’onto okina. “Nshi y’ekomelo” yeko l’akambo awo hita. Akambo ako tongaka “ɛkɔtɛ” awo wotshikitanyi, wele hotone la wane wakatombe lo tena dikina tshe.
5, 6. Etena keye lo sedingola akambo 11 watonga djembetelo ya “nshi y’ekomelo” lo akatshi wayela, kakona kamboyohotɔ ololo lo kene k’endana la “ekomelo ka dikonge di’akambo ne” na?
5 Lo tshapita 16, takasedingola tolembetelo tele lo Bible t’enya one Kristo akakalola ndo akatatɛ la mbolɛ l’ononyi wa 1914. Kakiane, tɔnasedingola weho ako w’akambo otoyi otoyi, akambo wele tshe kawo sangana toshaka “djembetelo” y’enya one Kristo ôngakɔ ndo y’enya “nshi y’ekomelo” ya dikonge di’akambo wa kolo waki Satana. Etena keyɛ lo tasedingola akambo ako wakewoma lo ndjeke nyei y’akatshi wayela, lembetɛ woho one akawakotshama tatɛ oma lo 1914.
6 Onde akambo womiso la sedingola haw’enya one “djembetelo” yakakimo Kristo ndo akambo wakewoya ambeki ande wakotshamako? Mete, tolembetelo tokina teko, koko tone tomiso la sedingola tambokoka t’enya one: solo mete, tasenako lo “nshi y’ekomelo” yakewoma lo Bible.
7. (a) Kakona katshikitanya awui w’amvutshi wa lo Bible w’endana la wôngelo waki Kristo ndo w’endana la “nshi y’ekomelo” na? (b) Otshikitanyi la kene kata Bible, ewandji wa l’andja one akawataka yema la ntondo ka 1914 na?
7 Koko, anto amotshi kokaka mbuta voate: ‘Toko ata, ndjala, wa hemo ndo adidimu wa kete wokôngaka l’okondo w’anto na. Naa dikambo dieso tatenaka na.’ Koko, kanyia yema: Bible kômbewoya tsho one paa ya ngaso yayonga, koko akalembetshiya one akambo aso wayotshama l’andja w’otondo. Nto, Bible akate ate: akambo aso tshe wakahombe tshâma lo asho a wa lo lolonga lone laki la loseno lo 1914. Ko naa kolo mboka yakona yakahomɔka ewandji a weke wa l’andja one lo ndjela asawo awo yema tshitshe la ntondo ka 1914 na? Vo wakataka one etena kambokoka dia woladi wakalakema ndjâla l’andja w’otondo. Tete le, ofukutanu wa mamba wakewoma lo Bible wakatatɛ l’ololo tshe l’etena kako, lo 1914! Mete, ewandji wa l’andja one weko lo mbuta voate: 1914 aki ononyi wakakadimola akambo etshuletshule.
8. (a) Lolonga lakona lakatshume Yeso lohita ate: vo wayohomba mena ekomelo ka dikonge di’akambo na? (b) Omaloko, dia dikambo diakona diahombaso mbahola asolo l’olongo na?
8 L’okongo wa kotola yambalo lo akambo a weke ane wak’enya djembetelo y’etena kakatatɛ lo 1914, Yeso akate ate: “Antu wa lolonga lone hawushila tshikima akambu aso [kame ndo ekomelo ka dikonge dia nshi nye] wambushidiyama.” (Mateu 24:34, 14) Dia lolonga lakona lakateketa Yeso na? Nde akateketa dia lolonga la wane wakasenaka lo 1914. Ɛlɔ kene, anto a lo lolonga lako waya esombe efula. Koko, amotshi a l’atei awo wayonga emenyi wa ekomelo ka dikonge dia kolo ne. Omaloko, tâhole asolo l’olongo: Kema edja nto, ekomelo ka shashimoya kayôkomɛ akambo wa kolo tshe ndo atshi w’akambo wa kolo lo Armagedon.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 149]
Yeso akatɛ ambeki ande djembetelo yakawahombe mbeya dia wôngelo ande wahenama ahemi l’okudi wa Diolelo
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 150]
“WUDJA AYOLOSHA WUDJA UKINA. DIULELU DIAYOLOSHA DIULELU DIKINA.”—Mateu 24:7.
Lo mete, we menaka ekotshamelo k’etenyi kene ka “djembetelo” tatɛ lo 1914! L’ononyi ako mbakamɛ Ta dia Ntondo di’andja w’otondo. Ndoko woho wa ta dia woma dia ngaso diakaloma l’okondo w’onto. Aki Ta diakakokane. Ta dia Ntondo di’andja w’otondo aki ta diakaleke woke efula oleki ata tshe wakaloma edja k’enonyi 2 400 waki la ntondo ka 1914. Enonyi 21 l’okongo adio, Ta Diahende di’andja w’ontondo diakatatɛ. Elanyelo kadio aki mbala nyei oleki Ta dia Ntondo di’andja w’otondo.
Ata a woma efula watetemalako la ndôma. Tatɛ lam’akashile Ta Diahende di’andja w’otondo lo 1945, oleki anto miliyo 25 wakavu lo ata 150 wakalôma l’andja w’otondo. Lushi la lushi, ata 12 wakalomaka. Ndo woma w’one Ta dikina di’andja w’otondo dialendalenda wêko. Etats-Unis ndameme oto eko la bonge diakokande nânya osek’onto tshe, apami, wamato ndo ana mbala 12 kana ndekana!
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 150]
“NDJALA YA KASHA YAYUYALA.”—Mateu 24:7.
Ndjala ka kasha kakayele Ta dia Ntondo di’andja w’otondo l’okondo w’anto. Paka la Chine ya la diko dia nkushi oto, lushi tshe anto 15 000 wakavokaka la ndjala. Koko, l’okongo wa Ta Diahende di’andja w’otondo, ndjala ka mamba kakayala. Kanei otoi k’anto wa l’andja wakadiene la ndjala! Tatɛ etena keso, ndjala ahenyahenyako efula k’anto wa la kete.
Lo 1967, New York Times akewoya ate: “Lo wodja omotshi wahatashidimiko, l’okongo wa sekonde 8,6 tshe onto otoi mvokaka la hemo katomba oma l’olelo wa kolo.” Miliyo y’anto wavoko la ndjala—miliyo 50 ononyi tshe! Lo 1980, suke la kanei otoi k’anto wodjashi la kete (anto 1 000 000 000) wakalalaka la ndjala oma lo pomba diango dia ndɛ. Oyadi kânga l’ahole ane wele diango dia ndɛ dieko efula, anto efula weko akanga a wola ndo vo kema la falanga dia somba diango diako.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 151]
“ELANDU LU DIHULI LA DIHULI.”—Luka 21:11.
Yema tshitshe l’okongo wa Ta dia Ntondo di’andja w’otondo, lɔkɔsu la wolo l’oma l’Espagne akadake anto efula oleki oseka hemo kekina tshe kakatombe l’okondo w’anto. Lofulo la wane wakavu: miliyo 21 y’anto! Elando weko lo tetemala la soyana. Enonyi tshe, wa miliyo y’anto weko lo mvo la tolumatshi ta l’otema ndo la cancer. Hemo yatomba oma l’akambo wa dieyanelo yeko paka lo tadɛ̂. Hemo kina ya wolo, oko malaria, bilariyose ndo hemo ya lo asho ambokokane lo wedja la wedja djekoleko l’Asia, l’Afrika ndo l’Amerika wa ngele a nkushi.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 151]
“ADIDIMU WA KETE WAYUYALA LO DIHULI LA DIHULI.”—Mateu 24:7.
Tatɛ lo 1914 polo ndo kakiane, adidimu a weke wa kete waki kôsalemaka la ntondo wasalemako mbala efula l’okondo w’anto. Lo edja k’enonyi 1 000, tatɛ lo 856 T.D. polo lo 1914, aki paka adidimu a welo wa kete 24 mbakasalema ndo ndjaka anto 1 973 000. Koko, lo edja k’enonyi 63 tatɛ lo 1915 polo lo 1978, lofulo l’anto 1 600 000 wakavu lo adidimu a weke wa kete wakasalema mbala 43 lo nshi yako.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 151]
“[DIONYO DI’ELEMBE DIAYOLEKA MBUDE, NW].”—Mateu 24:12.
Lo andja w’otondo, araporo w’akambo wa kolo ndo dionyo di’elembe mbishamaka. Odakanelo, wombamelo a wamato ndo wovi ele akambo watafulanɛ. Paka lo Etats-Unis oto, oseka sekonde tshe, dikambo dia mamba di’engeno tshâmaka. Lo ahole efula, anto weko lo wale kânga la yanyi ya tɛ l’otadimbo. Kam’adja wonya, kete anto wamboyadiha lo wa mvudu yawo, wôka woma di’aha tomba l’andja.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 152]
“WEOMA A MAMBA WAYUYALA.”—Luka 21:11.
Ɛlɔ kene, asolo w’anto weko ladiko la woma. Harold C. Urey, kanga diewo omotshi akateketa yema l’okongo wa lam’akatondɔ bombɛ atomike yatondo ate: “Tatɛ kakiane, oyadi kânga ndɛ mbalɛso, kana ndala, sena ndo mvo, la woma mbayotosalaka akambo aso.” Oso kele dikambo diakome anto efula. Ndo, aha paka woma w’one ta dikina dia wolo dialendalendako. Anto efula mbokaka woma w’akambo wa kolo, elanyelo k’ashi la lohelele, elando, edelo k’eshinga wa diango ndo weho ekina w’akambo efula wakumiya seno yawo ndo ki kawo lo wale.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 152]
‘OKITANYIA KEMA LE AMBUTSHI.’—2 Timote 3:2.
Ɛlɔ kene, ana efula wakumiyako ewo k’ambutshi awo. Elongolongo kana esekaseka weko lo tombokwe weho tshe wa lowandji. Omaloko, wedja tshe wa la kete nye wasoyamako oma l’akambo awo wa dengalenga. Lo wedja emotshi, oleki kahende otoi k’akambo wa dingeno weko lo tshâma oma le akenda wele l’enonyi lasa 10 la 17. Vo ndjakaka, mumbameka wamato kana mbâlanya, kengona, mbivaka ndo nkulanaka—oso kele weoho w’akambo watshawo. Ndoko etena kemotshi ka l’okondo w’anto kambokokane otombokwelo a woho wa ngaso otsha le ambutshi.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 152]
“WAYULANGA UKUNDJI.”—2 Timote 3:2.
Okomiya weko ahole tshe ɛlɔ kene. Anto efula watotshâka weho tshe w’akambo dia kondja falanga. Watovaka kana ndjaka. Akanga a kaki hawokashimɔ kânga yema dia sala ndo sondja diango diakoka tatsha anyawo hemo kana mbadaka. Oyadi kânga l’eteketa watondjawo kana oma lo woho one wasenawo, anto ako watotaka di’okundji voate: ‘One kele nzambi kami.’
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 153]
“ANANGI WA ENGENONGENO, WULEKI WA UNYASHUNGU”—2 Timote 3:4.
Efula k’anto ɛlɔ kene watoyangaka paka ongenongeno wakiwo hita kana wa nkumbo yawo, koko aha wa kene kangenyangenya Nzambi. Vo watolangaka paka kene katona Nzambi, oko loseka, monanyi, edjwelo ka wanu, onwelo wa kândji ndo weho ekina w’engenongeno. Oyadi kânga engenongeno wokuki ndjâla ololo le wo, vo watowaetshaka la ntondo lo dihole dia ntsha wolo woho wa nyanga Nzambi ndo mbokambɛ.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 153]
“WEKO LA EFANELO K’OLOLO A NZAMBI, KOKO WEKO LO MANGUNA WOLO AWO.”—2 Timote 3:5, NW.
Ewandji wa l’andja one l’anto k’anto watenyaka mbala efula woho one w’ewo la ololo a Nzambi. Vo watɔ̂tɔka lo wa misa yawo ndo watɔkɔngɔlaka ɛkɔngɔ dikambo di’otemwelo. Ewandji watotshibaka lonya ladiko dia Bible wonya w’ahemawo lo lowandji. Koko tena efula, oso tôngaka “efanelo ka ololo a Nzambi.” Oko akadiewoya Bible, efula k’anto ɛlɔ kene hawolombwama oma lo otemwelo a mete wa Nzambi. Etema awo hâsokoya dia vo ntsha awui w’amena.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 153]
“WATULANYAKA KETE.”—Enyelo 11:18.
Hielele yahengaso, ashi wanɔso ndo kete yatondja mbo yalɛso amboshila la nanyema. Elanyelo keko woke efula, dio diako diakakumi Barry Commoner, kanga diewo omotshi lo mbidja kioko nye ate: “Dimi fonyaka nte: lam’ele elanyelo ka kete lo tatetemala, naka hawoshimbi dikambo so, kete edjaselo ka la kete nye hônga dikayi nto.”
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 154]
ARMAGEDON—Amotshi wa l’atei a lolonga lakasenaka lo 1914 wayena ekomelo ka dikonge di’akambo ne ndo wayoka