WEKELO 11
Osalosalo ndo nsaki
NSAKI ekɔ etenyi kɛmɔtshi k’ohomba efula ka lo lɔsɛnɔ l’onto. Wonya wakɛnɛmɔla onto nsaki yande, nde mbisholaka kɛnɛ kele l’otema ande, lonto lande la l’etei k’otema ndo woho wɔsande akambo amɔtshi kana anto. L’ɔtɛ w’ekakatanu wele lawɔ, ndo mbala mɔtshi l’ɔtɛ wa tɔsɛngiya t’oma lo yoho yawɔ ya lɔsɛnɔ, anto efula hawɔkɛnɛmɔla nsaki yawɔ. Koko Jehowa tokeketshaka dia monga la waonga w’ɔlɔlɔ wendana la lonto laso la l’etei k’otema ndo kɛnɛmɔla kɛnɛ kele l’etei k’otema akɔ lo yoho yakoka.—Romo 12:10; 1 Tes. 2:7, 8.
Etena katɛkɛtaso, tɔtɛkɛta takamba laso koka kɛnɛmɔla nsaki yaso dimɛna. Naka hatɔkɛnɛmɔdi nsaki yaso lo yoho yɔtɔnɛ la kɛnɛ kataso, kete wanɛ watohokamɛ koka mɛna di’oko hatɔtɛkɛta l’otema ɔtɔi. Lo wedi okina, naka sho tɛkɛta la nsaki kakoka, kete sawo diaso diayonga l’awui wakoka minanda etema w’anto watohokamɛ.
Onga l’osalosalo. Osalosalo kakatanyemaka mbala efula la tokanyi tele laso lo dikambo di’anto. Ɔnkɔnɛ, etena katɛkɛtaso dikambo dia waonga waki Jehowa w’amɛna efula ndo kɛnyaso lowando laso l’ɔlɔlɔ ande, sho pombaka tɛkɛta l’osalosalo. (Is. 63:7-9) Ndo etena katɛkɛtaso la ntondo k’anyaso anto, yoho yaso ya tɛkɛta la dia kɛnɛmɔla osalosalo wele laso.
Kanga sudi ɔmɔtshi akaye le Yeso ndo akɔlɔmbɛ dia nde mbɔkɔnɔla. Ohokanyiya woho waki dui diaki Yeso lam’akandate ate: “Dimi nangaka, okono.” (Mako 1:40, 41) Ohɔsa dia wɛ ekɔ lo mɛna woho weta dikambo nɛ: womoto lele l’ɛkɛlɛlɔ ka dikila l’edja k’ɛnɔnyi 12 ambosukana ɔkɔkɛ l’ɔkɔngɔ wa Yeso ko amonanda ohembo wa dihɔndɔ diande. L’ɔkɔngɔ wa nde mɛna di’anto wakɛnyi kɛnɛ kotshende, womoto ɔsɔ ambeta la ntondo asaka lokomba, ndo amboakusama l’ekolo wa Yeso, ko la ntondo k’anto tshɛ nde ambota bonde konandjinde dihɔndɔ diande ndo woho wamondɔkɔnɔ. Ohokanyiya woho wambowotɛ Yeso ate: “On’ami [la womoto], mbetawo kaye kambukokonoya; utshu la ki.” (Luka 8:42b-48) Osalosalo waki la Yeso lo waaso asɔ minandaka etema w’anto polo nd’ɛlɔ kɛnɛ.
L’ɛnyɛlɔ ka Yeso, etena kokaso anto kɛtshi ndo kalangaso mɛtɛ dia mbakimanyiya, dikambo sɔ la dia mɛnama oma lo yoho yatɛkɛtaso la ntondo kawɔ. Osalosalo ɔsɔ ndjaka oma k’ɛse otema koko aha loyanga, ndo vɔ koka monga la shɛngiya y’efula lo yoho yayɔsa anto awui wataso. Efula k’akambo wataso l’esambishelo totshutshuyaka dia monga la woho w’osalosalo ɔsɔ, djekoleko etena keso lo kana l’anto yimba, keso lo mbakeketsha, lo mbalaka, ndo keso lo mbasamba.
Naka wɛ ekɔ l’osalosalo otsha le anto akina, kete elungi kayɛ pombaka mɛnya dikambo sɔ. Naka wɛ monga l’osalosalo, kete wɛ ayokotola ampokami ayɛ oya le yɛ oko dja yakotola anto l’otsho wa tshitshi. Naka osalosalo hawɛnama l’elungi kayɛ, kete ampokami hawotetawɔ dia wɛ ndjashaka le wɔ l’otema ɔtɔi. Osalosalo akɔ pombaka ndja oma k’ɛs’otema, koko aha wa ɛnamelo keto.
Osalosalo pombaka nto mbokɛma lo dui diayɛ. Naka wɛ ekɔ la dui dia wolo kana diambokasa, kete ayonga wolo wɛ tɛkɛta l’osalosalo. Koko l’edjedja ka wonya ndo naka wɛ sala la wolo, kete wɛ koka tondoya okakatanu ɔsɔ. Dui dimɔtshi diakoka kokimanyiya diɔ nɛ: tohɛke ɔnɛ alɛta wele la wendjo wa tomondo kashaka dui, lâsɔ ekaka dia mbataloyaka yema. Dui sɔ diayokokimanyiya dia tɛkɛta l’osalosalo.
Koko kɛnɛ kele ntondo ohomba efula ele woho wayashayɛ le ampokami ayɛ. Naka wɛ mbidja ampokami ayɛ yimba l’otema ɔtɔi ndo monga la nsaki k’efula ka mbaewoya dikambo dimɔtshi diakoka monga la wahɔ efula le wɔ, kete nsaki kɛsɔ kayɛnama lo woho watɛkɛtayɛ.
Sawo diashama l’osalosalo tshɛ keketshaka, koko ekɔ nto ohomba monga la ngandji. Aha paka minanda yimba y’onto tsho ko pe, koko sho la dia minanda ndo otema.
Kɛnɛmɔla nsaki kina. Onto lele l’ɔkɛyi kokaka kɛnɛmɔla nsaki yele oko: lonyangu, wɔma ndo ɔkɔmwɛlɔ. Ɔngɛnɔngɛnɔ ekɔ nsaki kahombaso ndeka monga latɔ lo nsɛnɔ yaso ndo kahombaso kɛnɛmɔlaka wonya wasawolaso l’anto akina. Lo wedi okina, ekɔ nsaki mɔtshi yahatahombe kɛnɛmɔla oko nyɛ yahasungana la lonto l’Okristo. (Ef. 4:31, 32; Fil. 4:4) Sho koka kɛnɛmɔla nsaki tshɛ kele l’otema aso oma l’ɛtɛkɛta wasɔnaso, oma lo wendjo aso wa dui, oma l’elungi kaso, ndo oma lo tɔjɛstɛ tasalaso.
Bible tɛkɛtaka dia weho wa nsaki yakoka anto monga layɔ. Mbala mɔtshi tɔ shilaka tsho nsaki shɔ. Lo tena dikina, tɔ kɔndɔlaka akambo kana ɛtɛkɛta wa kɛnɛmɔla nsaki shɔ. Etena kadiayɛ awui wa ngasɔ la dui dia wolo, vɔ wayonga l’etombelo wa weke efula le yɛ, ndo le wanɛ wakohokamɛ, naka dui diayɛ diayɔkɛnɛmɔla nsaki shɔ. Dia sala dikambo sɔ, wɛ pombaka ndjadja lo dihole di’anto watɛkɛtawɔ l’ɔkɔndɔ akɔ. Sawo kema kɛnyɔ, diɔ diakɔ diahombayɛ mbewɔ di’aha kɛnɛmɔla nsaki lo yoho ya tshambandeko. Ampokami ayɛ wakime awui wa l’avɛsa walembetshiyayɛ.
Osalosalo wɔtɔnɛ la tokanyi tɔmbɔlayɛ. Oko wasalemadiɔ lo kɛnɛ kendana la wangasanu, osalosalo wahomba monga layɛ ndo nsaki kina yahombayɛ kɛnɛmɔla nemanɛka efula l’awui weyɛ lo mbuta.
Fola lo Mateu 11:28-30, ndo enda kɛnɛ katawɔ lɔkɔ. Oma lâsɔ ko wɛ mbadia woho wakanya Yeso afundji la Afarisɛ, oko wɔkɔndwamidiɔ lo Mateu 23. Mbokɛmaka dia Yeso kokoka tɛkɛta akambo asɔ oko onto lahoke demba.
Oko le yɛ, ɔkɔndɔ wele l’Etatelu tshapita 44 wendana la woho wakalɔmbɛ Juda lo dikambo dia Bɛnjamina pombaka mbadiema la nsaki ka woho akɔna na? Tende nsaki yɔkɛnɛmwami lo divɛsa 13, ndo kɛnɛ kɛnyami lo divɛsa 16 lo kɛnɛ kendana la woho wakayaoke Juda l’ɔtɛ wa sui diakakomɛ, ndo woho wakatshe Yɔsɛfu oko wɔkɔndwamidɔ l’Etatelu 45:1.
Ɔnkɔnɛ, dia mbadia kana tɛkɛta dimɛna, sho la dia mbidja yimba aha tsho lo tɔtɛkɛta la lo tokanyi koko ndo lo nsaki yɔkɛnɛmɔmi l’ɛtɛkɛta akɔ.