STADI ATIKOL 51
“Jehova . . . i Save Kisim Bek Ol Manmeri Bel Bilong Ol i Bagarap”
“Jehova i save stap klostu long ol manmeri em hevi i daunim tru ol; na em i save kisim bek ol manmeri bel bilong ol i bagarap.”—SNG. 34:18.
SINGSING 30 [51] Papa na God na Pren Bilong Mi
PRIVIUa
1-2. Yumi bai stori long wanem samting long dispela atikol?
SAMPELA taim yumi inap tingting olsem yumi save stap sotpela taim tasol na laip bilong yumi i “pulap long kain kain hevi.” (Jop 14:1) Na dispela inap daunim tru yumi. Planti wokman na wokmeri bilong Jehova long pastaim ol i bin pilim olsem tu. Sampela bilong ol i askim God long tekewe laip bilong ol. (1 Kin. 19:2-4; Jop 3:1-3, 11; 7:15, 16) Tasol inap planti taim, Jehova em God ol i trastim, em i mekim isi bel bilong ol na strongim ol. Ol stori bilong ol i stap long Baibel bilong mekim isi bel bilong yumi na skulim yumi.—Rom 15:4.
2 Long dispela atikol, yumi bai stori long sampela wokman na wokmeri bilong Jehova em ol i bin karim ol hevi we i daunim tru ol, kain olsem Josep em pikinini man bilong Jekop, wido meri Naomi na tambu pikinini meri bilong em Rut, wanpela Livai husat i bin raitim Song 73, na aposel Pita. Olsem wanem Jehova i bin strongim ol? Yumi olgeta wan wan inap kisim wanem skul long eksampel bilong ol? Ol bekim bilong ol dispela askim bai mekim isi bel bilong yumi olsem “Jehova i save stap klostu long ol manmeri em hevi i daunim tru ol,” na “em i save kisim bek ol manmeri bel bilong ol i bagarap.”—Sng. 34:18.
JOSEP I KARIM HEVI BILONG PASIN I NO STRET
3-4. Taim Josep i yangpela man, em i bungim wanem ol hevi?
3 Taim Josep i gat 17 krismas em i kisim 2-pela driman i kam long God. Ol dispela driman i kamapim klia olsem bihain Josep bai mekim wok i gat namba na famili bilong em bai rispektim em. (Stt. 37:5-10) Tasol bihain long Josep i lukim ol dispela driman, ol bikpela hevi i painim em. Ol brata bilong em i no rispektim em na ol i salim em long sampela man na bihain em i kamap sleiv bilong Potifa, em wanpela man Isip na ofisa bilong Fero. (Stt. 37:21-28) Insait long sotpela haptaim, laip bilong Josep i senis olgeta—em i no stap moa olsem pikinini em papa i save laikim tru, nogat, em i kamap sleiv bilong wanpela man haiden long Isip.—Stt. 39:1.
4 Tasol nau ol hevi i painim Josep i go nogut moa. Meri bilong Potifa i sutim tok giaman olsem Josep i traim long reipim em. Potifa i no painimaut gut sapos tru tru dispela samting i bin kamap o nogat, na ol i pasim Josep long sen na putim em long kalabus. (Stt. 39:14-20; Sng. 105:17, 18) Tingim samting yangpela Josep i pilim taim ol i sutim tok giaman long em olsem em i laik reipim meri bilong Potifa. Na tingim olsem wanem dispela tok giaman i bin bagarapim gutnem bilong Jehova. Olgeta dispela samting i mekim na bel bilong Josep i bagarap tru!
5. Josep i bin mekim wanem na bai ol hevi i painim em i no ken daunim em?
5 Taim Josep i mekim wok olsem sleiv na bihain em i stap long kalabus, em i no inap mekim wanpela samting bilong senisim ol samting i painim em. Wanem samting i helpim em long stap amamas yet? Em i no tingting long ol samting em i no inap mekim, nogat, em i givim bel tru long mekim wok em ol i bin givim long em. Bikpela samting moa, oltaim Josep i putim Jehova i stap olsem nambawan Man long laip bilong em. Olsem na Jehova i blesim Josep na olgeta samting Josep i mekim i kamap gutpela.—Stt. 39:21-23.
6. Olsem wanem ol driman bilong Josep i mekim isi bel bilong em?
6 Ating Josep i tingim tingim ol driman em i bin kisim long Jehova long pastaim na dispela i bin strongim em. Ol dispela driman i soim olsem em bai lukim gen famili bilong em na laip bilong em bai kamap gutpela. Na dispela samting i bin kamap tru. Taim Josep i gat 37 krismas, truim bilong ol driman bilong em i kamap tru long wanpela narakain rot!—Stt. 37:7, 9, 10; 42:6, 9.
7. Olsem 1 Pita 5:10 i kamapim, wanem samting bai helpim yumi long sanap strong na karim ol hevi?
7 Ol skul yumi inap kisim. Stori bilong Josep i soim olsem dispela graun i pulap long ol man nogut na sampela taim ol bai mekim pasin i no stret long yumi. Na tu, ating wanpela wanbilip bilong yumi inap bagarapim bel bilong yumi. Tasol sapos yumi tingim Jehova olsem Bikpela Ston o Ples Hait bilong yumi, yumi no inap larim ol hevi i daunim yumi na yumi no inap stop long mekim wok bilong Jehova. (Sng. 62:6, 7; ritim 1 Pita 5:10.) Tingim tu olsem Josep i gat 17 krismas samting taim Jehova i bin givim ol driman long em. Dispela i soim klia olsem Jehova i trastim ol yangpela husat i mekim wok bilong em. Planti yangpela long nau ol i olsem Josep. Ol tu i gat strongpela bilip long Jehova. Sampela bilong ol i karim hevi long gavman i mekim pasin i no stret na kalabusim ol bikos ol i stap gut long God.—Sng. 110:3.
TUPELA MERI I BEL HEVI TRU
8. Wanem samting i bin kamap long Naomi na Rut?
8 Bikpela hangre i kamap, olsem na Naomi na famili bilong em i lusim ples bilong ol long Juda na ol i go sindaun olsem ol lain bilong narapela ples long Moap. Long dispela ples, man bilong Naomi em Elimelek i dai na Naomi i stap wantaim tupela pikinini man bilong em. Bihain tupela pikinini man bilong Naomi i maritim ol meri Moap, em Rut na Orpa. Inap 10-pela yia bihain, tupela pikinini man bilong Naomi i dai, na dispela 2-pela pikinini man ol i no gat ol pikinini. (Rut 1:1-5) Tingim bikpela bel hevi dispela 3-pela meri i pilim! Rut na Orpa inap marit gen. Tasol husat bai lukautim Naomi, nau em i kamap lapun pinis? Naomi i bin bel hevi nogut tru na em i mekim dispela tok: “Yupela i no ken kolim mi Naomi, yupela i mas kolim mi Mara, long wanem, God i Gat Olgeta Strong i larim planti pen na hevi i painim mi.” Bel bilong Naomi i bagarap tru na em i go bek long Betlehem na Rut i go wantaim em.—Rut 1:7, 18-20.
God i bin soim Naomi na Rut olsem em inap helpim ol wokman bilong em long daunim pasin bilong bel hevi tru. Yu ting em inap mekim olsem long yu tu? (Lukim paragraf 8-13)b
9. Olsem Rut 1:16, 17, 22 i kamapim, olsem wanem Rut i bin strongim Naomi?
9 Samting i bin helpim Naomi long daunim bel hevi em gutpela pasin laikim. Olsem, Rut i soim gutpela pasin laikim long Naomi taim em i stap yet wantaim em. (Ritim Rut 1:16, 17, 22.) Long Betlehem, Rut i wok hat long bungim ol bali bilong em na Naomi. Olsem na ol narapela i tingim Rut olsem gutpela meri na meri bilong wok hat tru.—Rut 3:11; 4:15.
10. Olsem wanem Jehova i soim pasin marimari long ol tarangu lain olsem Naomi na Rut?
10 Jehova i bin givim wanpela lo long lain Israel we i soim klia pasin marimari Em i gat long ol tarangu lain olsem Naomi na Rut. Em i tokim lain bilong em olsem taim ol i go bilong kisim kaikai i redi long gaden, ol i no ken kisim kaikai i stap long arere tru bilong gaden na bai ol rabisman inap kisim ol dispela kaikai. (Wkp. 19:9, 10) Olsem na i no gat wok long Naomi na Rut i askim ol narapela long kaikai. Ol yet inap bungim ol kaikai ol i nidim.
11-12. Boas i mekim wanem na dispela i givim bikpela amamas long Naomi na Rut?
11 Papa bilong hap graun we Rut i bungim bali long en em Boas, em wanpela maniman. Em i pilim tru gutpela pasin bilong Rut taim em i lukim olsem Rut i laikim tru Naomi na stap gut long em. Olsem na bihain Boas i maritim Rut na em i baim bek hap graun bilong famili bilong Naomi, na bai ol pikinini bilong Rut inap kisim dispela hap graun. (Rut 4:9-13) Boas na Rut i gat wanpela pikinini man, nem bilong em Obet; em i kamap tumbuna papa bilong King Devit.—Rut 4:17.
12 Tingim bikpela amamas Naomi i pilim taim em i holim bebi Obet long han bilong em na em i beten long Jehova na tok tenkyu long em! Tasol gutpela samting moa i wetim Naomi na Rut. Taim tupela i kirap bek, ol bai amamas tru long save olsem Obet em i wanpela tumbuna papa bilong Promis Mesaia, em Jisas Krais!
13. Yumi inap kisim wanem ol gutpela skul long stori bilong Naomi na Rut?
13 Ol skul yumi inap kisim. Taim yumi bungim ol hevi, bel bilong yumi inap bagarap tru na yumi pilim olsem yumi no gat strong. Ating yumi bai pilim olsem i no gat rot bilong stretim ol dispela hevi. Long kain taim olsem, yumi mas trastim tru Papa bilong yumi long heven na pas gut wantaim ol wanbilip bilong yumi. Jehova i no inap pinisim ol hevi bilong yumi. Tingim, em i no bin kirapim bek man bilong Naomi na tupela pikinini man bilong em. Tasol Em bai helpim yumi long karim ol hevi, na ating em inap mekim olsem long rot bilong gutpela pasin laikim em ol wanbilip i soim long yumi.—Prov. 17:17.
KLOSTU WANPELA LIVAI I LUSIM JEHOVA
Man i bin raitim Song 73 i lukim gutpela sindaun bilong ol man em ol i no lotuim Jehova na klostu em i lusim Jehova. Dispela kain hevi inap painim yumi tu (Lukim paragraf 14-16)
14. Bilong wanem wanpela Livai i bin bel hevi tru?
14 Man i raitim Song 73 em wanpela Livai. Olsem na em i kisim gutpela blesing long mekim wok long haus bilong Jehova. Tasol wanpela taim em i bin bel hevi tru. Wai? Em i aigris long i stap bilong ol man nogut na ol man i gat pasin antap—i no olsem em i laikim pasin nogut bilong ol—em i laikim gutpela sindaun bilong ol. (Sng. 73:2-9, 11-14, BB) I luk olsem ol i gat olgeta samting—mani kago, gutpela laip, na ol i no wari long wanpela samting. Gutpela sindaun bilong ol i mekim dispela Livai i bel hevi tru, na em i tok: “Mi bin lukaut gut na bel bilong mi i stap klin, na mi no bin mekim sampela sin. Ating dispela em i lus nating, a?” I klia tru olsem dispela kain tingting inap kirapim em long lusim Jehova.
15. Olsem Buk Song 73:16-19, 22-25 i kamapim, olsem wanem dispela Livai husat i raitim dispela song i daunim pasin bilong bel hevi?
15 Ritim Buk Song 73:16-19, 22-25. Dispela Livai i “go insait long haus holi bilong God.” Long haus bilong God, em i bung wantaim ol narapela em ol i lotuim Jehova, olsem na em i stap isi, skelim gut ol samting, na em i beten long God. Dispela i helpim em long luksave olsem em i bin holim longlong tingting, na sapos em i no was gut em inap long lusim pasin bilong em long pas gut wantaim Jehova. Em i kliagut olsem ol man nogut “i wokabaut long graun i wel” na “pinis bilong ol em i nogut tru!” Dispela Livai i mas holim wankain tingting olsem bilong Jehova bambai em i ken daunim pasin bilong bel hevi na aigris long sindaun bilong ol man nogut. Taim em i mekim olsem, em i stap isi na em i amamas. Em i tok: “I no gat wanpela samting long graun mi laikim, mi laikim [Jehova] wanpela tasol.”
16. Yumi inap kisim wanem ol skul long stori bilong dispela Livai?
16 Ol skul yumi inap kisim. Yumi no ken tru aigris long gutpela sindaun bilong ol man nogut. Amamas bilong ol i no amamas tru na em i bilong sotpela taim tasol, na ol i no inap stap laip oltaim. (Ekl. 8:12, 13) Sapos yumi aigris long sindaun bilong ol, yumi bai bel hevi, na tu, yumi inap lusim pasin bilong yumi long pas gut wantaim Jehova. So sapos yu luksave olsem yu wok long aigris long gutpela sindaun bilong ol man nogut, orait bihainim pasin bilong dispela Livai. Yu mas bihainim ol gutpela tok bilong God, na bung wantaim ol manmeri em ol i mekim laik bilong Jehova. Taim yu laikim tru Jehova winim olgeta narapela samting, yu bai stap amamas tru. Na yu bai wokabaut yet long rot i go long “laip em i laip tru.”—1 Tim. 6:19.
OL PASIN KRANKI BILONG PITA I DAUNIM EM
Yumi inap kisim helpim na yumi inap helpim tu ol narapela taim yumi tingim tingim olsem wanem Pita i bin daunim bel hevi bilong em na putim tingting olgeta long mekim wok bilong God (Lukim paragraf 17-19)
17. I gat wanem ol risen na Pita i bin bel hevi tru?
17 Aposel Pita em man i gat strongpela bilip, tasol em i save hariap tumas long mekim samting, na sampela taim em i hariap long kamapim ol tingting bilong em. Olsem na em i mekim ol tok o ol pasin em bihain em i rigret long en. Olsem, taim Jisas i tokim ol aposel bilong em olsem em bai karim pen na hevi na dai, Pita i tok strong long em olsem: “Dispela samting i no ken kamap long yu.” (Mat. 16:21-23) Tasol Jisas i stretim Pita. Taim bikpela lain manmeri i kam bilong arestim Jisas, Pita i no tingting gut na em i hariap long katim na rausim yau bilong wanpela wokboi bilong hetpris. (Jon 18:10, 11) Long dispela taim gen, Jisas i stretim Pita. Na tu, Pita i apim nem bilong em yet na em i tok ol narapela aposel inap long lusim Krais, tasol em bai i no inap tru long mekim olsem! (Mat. 26:33) Tasol Pita i no sanap strong olsem em i bin tingting long en, pasin bilong pret long ol man i mekim na inap 3-pela taim Pita i tok em i no save long Jisas. Pita i bel hevi nogut tru, olsem na em i “go ausait na krai nogut tru.” (Mat. 26:69-75) Ating em i tingting olsem Jisas bai no inap tru long fogivim em.
18. Olsem wanem Jisas i bin helpim Pita long daunim pasin bilong bel hevi?
18 Pita i no larim bel hevi i daunim em tru. Em i bin pundaun long bilip, tasol em i kisim strong gen na mekim yet wok bilong Jehova, bihain yumi kisim save olsem em i go bung wantaim ol narapela aposel. (Jon 21:1-3; Apo. 1:15, 16) Wanem samting i helpim Pita long holim stretpela tingting? Pita i tingim olsem Jisas i bin beten strong bilong helpim em na bai bilip bilong em i no ken pundaun, na Jisas i strongim Pita long go bek na strongim ol brata bilong em. Jehova i bekim dispela beten. Bihain Jisas i kamap long Pita taim em i stap em yet bilong strongim em. (Luk 22:32; 24:33, 34; 1 Kor. 15:5) Na tu, Jisas i bin kamap long ol aposel bihain long ol i painim pis long nait olgeta na ol i no bin kisim wanpela pis. Long dispela taim, Jisas i givim rot long Pita long tokaut stret olsem em i laikim tru Jisas. Jisas i fogivim gutpela pren bilong em Pita na em i givim planti wok moa long em.—Jon 21:15-17.
19. Olsem tok bilong Buk Song 103:13, 14 i kamapim, Jehova i gat wanem tingting long yumi taim yumi popaia?
19 Ol skul yumi inap kisim. Pasin em Jisas i mekim long Pita i kamapim klia pasin marimari bilong em, na Jisas i save bihainim gut tru ol pasin bilong Papa bilong em. Olsem na taim yumi mekim ol popaia, yumi no ken ting olsem Jehova bai i no inap fogivim yumi, nogat. Yumi mas save olsem Satan i laik bai yumi holim kain tingting olsem. I gutpela moa long yumi mas tingim olsem Jehova i laikim tru yumi na em i save long skel bilong yumi, na em i redi long fogivim yumi. Na yumi mas bihainim pasin bilong em taim ol narapela i rongim yumi.—Ritim Buk Song 103:13, 14.
20. Long neks atikol, yumi bai stori long wanem samting?
20 Eksampel bilong Josep, Naomi na Rut, dispela Livai, na Pita i ken strongim yumi olsem “Jehova i save stap klostu long ol manmeri em hevi i daunim tru ol.” (Sng. 34:18) Sampela taim em i save larim ol hevi i kamap long yumi na em inap larim yumi bel hevi tu. Maski i olsem, taim yumi sanap strong na winim ol dispela hevi wantaim helpim bilong Jehova, dispela i strongim bilip bilong yumi. (1 Pita 1:6, 7) Long neks atikol, yumi bai stori moa long hau Jehova i save sambai long ol gutpela wokman bilong em husat i bel hevi bikos long ol pasin kranki bilong ol o sampela narapela samting i putim hevi long ol.
SINGSING 7 [23] Jehova i Strongim Mi
a Josep, Naomi, Rut, wanpela Livai, na aposel Pita ol i bungim ol hevi we i mekim bel bilong ol i bagarap. Long dispela atikol, yumi bai luksave long olsem wanem Jehova i mekim isi bel bilong ol na strongim ol. Na tu, yumi bai stori long ol skul yumi inap kisim long eksampel bilong ol na skul yumi kisim long pasin marimari Jehova i bin mekim long ol.
b STORI BILONG PIKSA: Naomi, Rut, na Orpa i bel hevi tru taim ol poroman marit bilong ol i dai. Bihain, Rut na Naomi na Boas i amamas tru taim Obet i bon.