Eposo Liovina Via Lulikiwa La Yehova
‘Okuenye kuenda Ondombo Lalimue Eteke vi ka Pua’
EKUMBI lia tokotisa calua ekalasoko. Kolonepa vikuavo, oyo yi tokotisa ongongo noke yoku pita otembo yombambi. Owuya wutanya owo ocina ca velapo ci koka ovovo.
Ovovo a siata oku pita kolonepa viosi violuali. Pole ove o kala ndati eci kuiya ovovo aco? O sole hẽ otembo yonjovo okuti otembo yimue ovina viosi vi fetika oku kala viokaliye kuenda olonelẽho loviti vi fetika oku yova? Nye o sima kovoteke okuenye? O sole hẽ oloneke vina ku linga ombambi kuenda amela a pongoloka avala a-o? Ovisenge vieyuka ocikokoto, vi ku kuatisa hẽ oku tula utima?
Nye ci koka ovovo vokuenda kunyamo? Volondaka vitito, oku yenduka kuongongo. Oyo yi kuete onepa yimue ya yenduka ci soka 23 graus ya litepa lonepa yi ñuala kutanya. Nda onepa yaco yongongo ka ya yendukile, nda ka kua kaile ovovo vokuenda kunyamo. Otembo nda ya kala yimuamue vunyamo wosi. Nda ka kua kaile amela atalala kuenda otembo yoku ungula.
Tu pondola oku limbuka eka Liululiki kovovo vokuenda kunyamo. Ukualosamo wa sapuila Yehova hati: “Ove wa tumbika olongave viosi vio kilu lieve; ove wa panga ondombo lokuenye.”—Olosamo 74:17.a
Onoño yimue ukuakukũlĩhĩsa ongongo, ya lekisa okuti olombungululu vi lekisa ovovo vokuenda kunyamo. Suku poku lulika utanya eye wa popia hati: “Ku kale ovinyi kesanjavalo liovailu . . . , kuenda vi kale olondimbukiso viovovo, loloneke kumue lanyamo.” (Efetikilo 1:14) Vokuenda kunyamo umosi, oku ñuala ñuala kuongongo ku pitĩla olonjanja vivali kosungu yutanya kilu lio ekuador ekumbi vongunji. Eci ku lingiwa ovina viaco, ovoteke kuenda ovotanya a tumãla otembo yimuamue kuenda kolofeka vialua ci lekisa efetikilo liokuenye kuenda liondombo. Vokuenda kuotembo yaco ocinyi cutanya kuenda owelema vi tumãla otembo yimuamue voluali luosi.
Ovovo kuenda a pongoloko a-o ka a molẽha lika omo lioku lisenga senga koviengele violombungulu. Ovovo wunyamo kuenda ekalo liotembo vi kuete elitokeko lonjila yimue yi kuatisa, oco ku kale omuenyo. Upostolo Paulo kumue la Barnaba poku vangula lomanu va kala ko Ásia Menor okuti vamue pokati kavo va kũlĩhĩle ciwa eci catiamẽla koku lima kuenda koku ungula okulia, va popia okuti Suku eye eca “ombela ya tunda kilu, apako vovovo alio, loku vu kutisi lokulia kuenda oku yukisa ovitima viene lesanju.”—Ovilinga 14:14-17.
O fotossíntese onjila yimue yi komõhisa yi kuatisa koku kula kuovikũla vi kasi posi kuenda vina vi kosi yokalunga. Omo liaco, ovina viosi vi va tekula via tamba kovovo kuenda kekalo liotembo. Paulu wa tukula eka lia Yehova kovina viaco poku popia hati: “Momo osi yi tambula asumũlũho a tunda ku Suku eci yi nyua ovava ombela a loka loka kuenje ima ovikũla vi kuatisa vana va vi lima.”—Va Heveru 6:7.
Ondaka “esumũlũho” yi kuete elomboloko limue lia litepa eci tu sokolola kovina vi lipita kovitumãlo vina okuti, vondombo ekalo liotembo li kala ciwa, ekumbi ka li iñila lonjanga kuenda ku kala utanya lombela. Olonelẽho vi telẽha kuenda ovipuka vi tunda vovitilo viavo oco vi kape onuto kovikũla. Olonjila ndeci o kacinjonjo yi molẽha kulo, vi yukisa usenge lavala kuenda vimba ovisungo kuenje vusenge mu fina calua. Omuenyo wamamako lonjanga kuenda oviluvo vi kasi lomuenyo vi licita, vi litumbulula kuenda vi kula. (Ocisungo ca Salomone 2:12, 13) Eci ci pongiya upange woku ongula kesulilo liokuenye.—Etundilo 23:16.
Oku yenduka kuenda oku ñuala ñuala kuongongo, cina ci koka okuti ku kala utanya kuenda uteke, ovovo kuenda otembo yoku kũla loku ungula, ovovangi awa a lekisa okuti Yehova eye Ululiki. Tua kolela okuti okuenye kuiya noke liondombo. Momo Suku eye wa li kuminya hati: “Oku upisa cilo, kilu lieve ka ku kambi oku kũla loku ungula, ombambi lowuya, ondombo lokuenye kuenda utanya luteke.”—Efetikilo 8:22.
[Etosi pombuelo yemẽla]
a Tala o Kalendariu Yolombangi Via Yehova yunyamo 2004, Yevambi kuenda Yenyenye.
[Okakasia/Ociluvialuvia kemẽla 9]
Osãi yi Kuatisa Komuenyo
Vokuenda kuanyamo alua, osãi ya siata oku komõhisa omanu valua. Pole wa kũlĩhĩle ale okuti oyo yi kuatisa kovovo wunyamo? Osãi yi kuatisavo oco ongongo ka yi ka yenduke calua. Usonehi umue o tukuiwa Andrew Hill wa popia okuti “oyo yi kuete esilivilo lialua poku eca ekalo liwa li kuatisa komuenyo vongongo.” Nda ka kua kaile osãi yina yi kuatisa oco ongongo ka yi ka yenduke calua, nda kua kala ohuya walua kuenda vongongo nda ka mua kaile omuenyo. Omo liaco olonoño via pitĩla petosi liokuti: “Tu pondola oku tenda Osãi ndocina cimue ci kuatisa oku tumbika ekalo liotembo Vongongo.”—Olosamo 104:19.
[Ono Yelitalatu]
Osãi: U.S. Fish & Wildlife Service, Washington, D.C./Bart O’Gara
[Ociluvialuvia kemẽla 9]
Olongamelo viokonano yo Áfrika kuenda viocifuka co Arábia