Ceci Ci Kuatisa Apata Oku Kala Lesanju
Oku Longisa Omãla Oco va Kule Lolondunge
Jorge:a “Olonjanja viosi kuteke, o linga ovina vimuamue. Bruno, omõlange o kuete anyamo akuãla, wa siata oku sandola ovikuata violomapalo vonjo. Nda seteka oku u kuatisa oco a seleke ovina viaco osimbu ka endele pula. Pole, Bruno o tema kuenda o kaluka lonyeño. Olonjanja vimue nda endavo oku sumua calua kuenje ndu kelõhaila. Pole, ocituwa caco ca enda oku vokiya ño onyeño yetu kavali. Ame nda yonguile okuti tu pekela lesanju. Omo liaco, nda liwekapo oku u kisika oku cilinga kuenje nda nõlapo oku ongotiya ame muẽle ovikuata viaco.”
Emilia: “Ocitangi cange ca fetika eci omõlange Jenny a kuata 13 kanyamo. Eye wa kuata ocitangi coku tẽlisa upange a enda oku tambula kosikola. Eci a pitila konjo, o fetika oku lila calua vokuenda kuotembo yi soka owola. Ndaenda oku u vetiya oco a sandiliye ekuatiso kosikola, pole, Jenny wa enda oku popia okuti ulongisi waye wa tema calua kuenda ka kuete utõi woku sapela laye. Onjongole yange, ya kala oku enda kosikola yaco loku sapuila ulongisi eci ndi sima catiamẽla kokuaye. Lomue o kuete omoko yoku sumuisa omõlange!”
OVE hẽ, olonjanja vimue wa siata oku liyaka lovitangi ndevi via Jorge kuenda Emilia? Olonjali vialua ka vi yongola oku mola okuti omãla vavo va sumua ale va kasi oku liyaka lovitangi. Ocili okuti, ca sunguluka olonjali oku teyuila omãla vavo. Ovolandu a tukuiwa ndeti, a kala apuluvi awa kolonjali evi voku longisa omãla vavo ovina vi kuete esilivilo viatiamẽla koku kuata olondunge. Omõla una o kuete 4 kanyamo, ka citava okuti o longisiwa ovina vimuamue levi vi longisiwa komõla o kuete 13 kanyamo.
Ove ku ka teyuila otembo yosi omãla vove kovitangi viomuenyo. Eteke limue, omõla o ka siapo isiaye la inaye kuenje o ka “ambata ocitele caye muele” covikele viomuenyo. (Va Galatia 6:5; Efetikilo 2:24) Oco omãla va kũlĩhe oku litata ovo muẽle, olonjali vi sukila oku va longisa oku yuvula ocipululu, okuti va kala ambombe, haivo vakualondunge. Upange owu ka wa lelukile!
Yesu wa sia ongangu yiwa kolonjali kocituwa a lekisa poku tata olondonge viaye. Eye ka kale onjali. Pole, ocimãho coku nõla olondonge viaye loku vi pindisa, ca kala coku va pongiya oco vamameko lupange woku kunda, ndaño ceci va siala lika liavo. (Mateo 28:19, 20) Ovina Yesu a linga, via li soka leci olonjali vi lavoka komãla vavo poku va longisa oku kuata olondunge. Kũlĩhĩsa olonepa vitatu Yesu a sia ongangu yiwa kolonjali.
‘Eca Ongangu Yiwa’ Komãla Vove Osimbu Yesu ka file, wa sapuila olondonge viaye hati: “Ndo wihi ongangu okuti vu lingavo ndeci ndo lingi.” (Yoano 13:15) Olonjali vi sukilavo oku lombolola kuenda oku lekisa komãla eci ci lomboloka oku kala ukualondunge.
Li pula ndoco: ‘Anga hẽ, nda siata oku vangula ovina viwa viatiamẽla kovikele viange? Nda siata oku lombolola catiamẽla kesanju li tunda koku lingila upange vakuetu? Ale olonjanja viosi ndi liyeya loku lisokisa la vakuetu vana va molẽha ndu okuti omuenyo wavo wa leluka?’
Ocili okuti, lomue wa lipua. Vosi yetu, olonjanja vimue tua siata oku yeva ekavo. Pole, ongangu yove yi kuatisa omãla vove oku limbuka esilivilo lioku kala vakualondunge.
SETEKA NDOCO: Nda citava, olonjanja vimue ambata omõla kupange wove kuenda u lekisa eci wa siata oku linga poku tekula epata. Linga upange umue wa leluka lomõlove. Noke lombolola esanju o kuete omo lioku linga upange waco.—Ovilinga 20:35.
Kuata Elavoko Lia Sunguluka Yesu wa kũlĩhĩle okuti oco olondonge viaye vi kuate epondolo lioku tẽlisa ovikele vina a laikele oku va ĩha, ca sukilile otembo. Onjanja yimue wa va sapuila hati: “Ñasi lovina via lua vioku popia lene, puãi ka vu tẽla handi oku vi yeva.” (Yoano 16:12) Eye ka kisikile lonjanga olondonge viaye oco vi tẽlise ovikele vimue osimbu ka va kuatisile. Pole, wa pita otembo loku va longisa ovina vialua. Yesu wa va ecelela lika oku talavaya likaliavo noke yoku limbuka okuti va kuete epondolo liaco.
Cimuamue haico olonjali vi sukila oku linga. Ka ca sungulukile okuti va eca komõla utito ocikele cina ci sesamẽla ukulu osimbu ka kuete epondolo liaco. Pole, osimbu va kula, olonjali vi sukila oku nõla ovopange a sesamẽla oku eciwa kokuavo. Olonjali vi sukila oku longisa omãla vavo oku liyelisa ketimba, oku yelisa vohondo yavo, oku linga ovina vimue votembo ya sokiyiwa, kuenda oku talavaya ciwa lolombongo. Eci omãla va fetika oku tanga, olonjali vi sukila oku va longisa esilivilo lioku tẽlisa ovikele viupange va tambula kosikola.
Olonjali ka vi sukila lika oku eca ovikele komãla. Pole, vi sukila oku va kuatisa. Jorge, onjali yina ya tukuiwa kefetikilo, wa limbuka esunga lieci Bruno a enda oku kuatela onyeño omo lioku u sapuila oku ongotiya ovikuata viaye violomapalo. Eye upange waco wa enda oku u tenda okuti walua enene kokuaye. Jorge wamisako hati: “Nda nõlapo oku yuvula oku kelõhaila Bruno okuti si u sapuila vali oco angotiye ovikuata viaye violomapalo. Pole, ndi likolisilako oku u kuatisa oku kũlĩha onjila ya leluka yoku ci linga.”
Ndamupi eye a ci linga? Jorge wa lombolola hati: “Catete, nda sokiya owola yimue yoku ongolola ovikuata viaco oloneke viosi kuteke. Noke ndu u kuatisa okuti, osimbu ongolola ovikuata via sondokaila konepa eyi yo vonjo, ame ngenda kohondo yikuavo. Ndaenda oku linga upange waco ndolomapalo, loku tala u o malusula tete upange waye. Noke tua kuata ocituwa coku linga upange waco osimbu ka tua endele koku pekela. Nda sapuila Bruno okuti, nda wa mãla lonjanga upange waye, ndu tangela ulandu umue uwa. Pole, nda wa cilua si kuata otembo yoku ku tangela ulandu waco.”
SETEKA NDOCO: Kũlĩhĩsa eci omõla lomõla a pondola oku linga poku kuatisa kesokiyo liovopange o vonjo. Lipula ndoco: ‘Anga hẽ, ndi kasi oku amamako oku lingila omãla vange ovopange ana okuti ovo muẽle va kuete ale epondolo lioku a linga?’ Nda oco, va kuatisa toke eci o limbuka okuti va kuete ale epondolo linga upange waco lika liavo. Va lomboluila okuti koku linga upange waco ku iyilila onima yiwa ale yĩvi, nda ka va tẽlisile ciwa ovikele viavo. Noke, tẽlisa ovina wa likuminya, ci kale ekangiso ale oku va ĩha ombanjaile yimue.
Eca Olonumbi Viwa Yesu, ulongisi wa velapo, wa kũlĩhĩle okuti onjila ya velapo yoku lilongisa, oku linga cina va ku sapuila. Eci a limbukile okuti epuluvi liaco lia pitĩlapo, wa tuma olondonge viaye “vavali, vavali, okuti vo pitila kovaso oku enda kovaimbo osi lo kolofeka viosi oko a soka oku pita eye muele.” (Luka 10:1) Pole, wa va sapuila ndomo va pondola oku cilinga. Osimbu ka va tumile, wa va ĩha olonumbi viwa. (Luka 10:2-12) Eci olondonge via tiuka loku lombolola onima yiwa va kuata kupange wavo, Yesu wa va pandiya kuenda wa va kolisa. (Luka 10:17-24) Eye wa lekisa ndomo a kolele kuloño wavo kuenda ocisola a va kuatela.
Eci omãla vove va liyaka lovitangi, nye wa siata oku linga? Wa siata hẽ oku va teyuila kovina va kuetele usumba oco ka va ka kuate esumuo loku tokoka? Citava okuti, ocina catete o linga oku “teyuila” omõlove ale oku tetulula ocitangi caco ove muẽle.
Pole, kũlĩhĩsa ndoco: Onjanja yosi eci o “teyuila” omãla vove kocitangi cimue, nye o kasi oku va longisa? Anga hẽ o kasi oku lekisa okuti wa va kolela kuenda wa kolelavo kolondunge viavo? Ale o kasi oku lekisa kokuavo okuti handi ka va kulile kuenda va sukila ekuatiso liove kovina viosi?
Emilia una wa tukuiwa kefetikilo, wa tetulula ndati ocitangi comõlaye ukãi? Eye ka litengele vocitangi caco, pole, wa vetiya Jenny oco a sapele lulongisi waye. Eye wo kuatisa oku soneha apulilo amue a sukilile oku ambata kosikola. Noke va sapela eci catiamẽla kepuluvi lia sunguluka oku sapela lulongisi waye. Ovo va pitolola vapulilo aco olonjanja vialua. Emilia wa popia hati: “Jenny wa kuata utõi woku sapela lulongisi waye kuenda ulongisi waye wa pandula calua omo lielinga liaco. Jenny wa kuata esanju lialua kuenje ndo sanjukilavo.”
SETEKA NDOCO: Soneha vopapelo yimue ovitangi omõlove a kasi oku liyaka lavio. Konele yovitangi viaco, sonehako eci o sukila oku linga poku kuatisa omõlove oku yula ovitangi viaco pole, ku ka seteke oku u “yovola.” U longisa loku pitololamo ovina a sukila oku linga poku yula ovitangi viaco. Lekisa ekolelo o kuetele omõlove.
Nda olonjanja viosi o seteka oku teyuila lika omõlove kovitangi, o kasi oku u tateka oku kuata uluño woku liyaka lovitangi viomuenyo. Omo liaco, kuatisa omãla vove loku va longisa oku tambula ovikele. Eyi oyo ombanjaile ya velapo o pondola oku eca kokuavo.
[Atosi pombuelo yamẽla]
a Olonduko vimue via pongoluiwa.
LIPULA NDOCO . . .
▪ Ndi kuete hẽ ovisimĩlo viwa viatiamẽla kovina omãla vange va pondola oku linga?
▪ Nda siata hẽ oku va sapuila kuenda oku lekisa eci va sukila oku linga oco va kuete esanju komuenyo?
▪ Onjanja yipi ya sulako nda pandiya omõlange?