Oku Popeliwa Kuava va Nõlapo Oku Endela Vocinyi
“Yehova eye ocinyi cange haeye epopelo lianga. U njokokela helie?”−OSAMO 27:1.
1. Aliangiliyo api aeca omuenyo Yehova a linga?
YEHOVA eye Ono yocinyi cekumbi ci kuatisa oco kilu lieve ku kale omuenyo. (Efetikilo 1:2, 14) Eye, eyevo Ululiki wocinyi cespiritu, okuti ci nyõla owelema utuala kokufa, una u sangiwa voluali lua Satana. (Isaya 60:2; 2 Va Korindo 4:6; Va Efeso 5:8–11; 6:12) Ava va nõlapo ocinyi va pondola oku popia ndukualosamo hati: “Yehova eye ocinyi cange haeye epopelo liange. U njokokela helie? (Osamo 27:1a) Ndomo ca pita koloneke via Yesu, ava va nõlapo owelema, va kevelela lika esombiso lioku nyõliwa.−Yoano 1:9–11; 3:19–21, 36.
2. Kosimbu, nye ca pita lava va likalele ocinyi ca Yehova, kuenda lava va yevelile kolondaka viaye?
2 Koloneke via Isaya, onepa yalua yomanu va li silile ocisila la Yehova va likalele ocinyi. Omo liaco, Isaya wa mõla oku lunduiwa kusoma wo konano yofeka yo Isareli. Kuenje kunyamo wo 607 O.Y., o Yerusalãi lonembele yaco via lunduiwa kuenda omanu va kala ko Yuda vambatiwa kumandekua. Pole, vosi va yevele kondaka ya Yehova va kolisiwa kuenda va tamalãla lava va tombele Suku koloneke viaco. Kueci catiamẽla kunyamo wo 607 O.Y., Yehova wa likuminyile hati, vosi voyevelela veya va popeliwa. (Yeremiya 21:8, 9) Koloneke vilo, etu tu sole ocinyi tu pondola oku lilongisa calua kueci ca pita kotembo oyo yosimbu.−Va Efeso 5:5.
Esumuluho Liava Vakasi Vocnyi
3. Koloneke vilo ekolelo lipi tu sukila oku kuata, kuenda “vakuesunga” yaco ava va kuete?
3 “Tu kasi limbo lia pama; Suku wa li pamisa lovimbaka kuenda ombindikiyo. Yululi olombundi oco vakuesunga haivo vakuekolelo va iñilemo.” (Isaya 26:1, 2) Evi olondaka viesivayo viomanu va kolela Yehova. Va Yudea vakuekolelo vo koloneke via Isaya ka va kelelele kolosuku viesanda via vakuafeka yavo, puãi va kolelele ku Yehova, okuti eye lika Ono yoku kolapo kuocili. Koloneke vilo, tu kuetevo ekolelo limuamue. Handi vali, etu tu sole ocimunga comanu va Yehova “vakuesunga” okuti va ‘Isareli ya Suku.’ (Va Galatia 6:16; Mateo 21:43) Yehova o solevo omanu vaco ava, omo liovituwa viavo via sunguluka. Lesumuluho liaye, va Isareli ya Suku va kuete ‘imbo lia pama,’ okuti ocisoko cimue ca soka ndimbo ci va kuatisa kuenda ci va teyuila.
4. Ovisimilo vipi tu sukila oku kuata?
4 Omanu va kasi ‘vimbo’ liaco va limbuka okuti Yehova o “tumalaisa lombembua yocili utima wu [wo] kolela, momo [wo] kolela.” Yehova o kuatisa vosi vana vo kolela haivo va pokola kovihandeleko viaye via sunguluka. Omo liaco, vakuekolelo voko Yuda va kapeleko elungulo lia Isaya wa popia hati: “Koleli Yehova oloneke viosi momo Yehova Suku eye Ewe li tumãla hu.” (Isaya 26:3 4; Osamo 9:10; 37:3; Olosapo 3:5) Ava va kapako olondaka evi, va kolela “Yehova,” momo eye lika Ewe lia kolapo. Ovo va kasi ‘vombembua’ laye otembo yosi.−Va Filipoi 1:2; 4:6, 7.
Ovanyãli va Suku va Kutisiwa Osõi
5, 6. (a) Ndamupi o Bavulono yosimbu ya kutisiwa osõi? (b) Ndamupi o ‘Bavulono Yinene’ ya kutisiwavo osõi?
5 Ci lingiwa hẽ ndati nda vana va kolela Yehova va talisiwa ohali? Ka va sukila oku kuata usumba. Yehova ecelela okuti ovina viaco vi pita vokuenda kuotembo yimue, pole noke o nena eyovo. Kuenje, vosi vana vakuakunena ohali yaco, vaka sombisiwa laye. (2 Va Tesalonike 1:4–7; 2 Timoteo 1:8–10) Kulihisa eci ca pita ‘limbo limue lia kemã~lẽle calua. Isaya wa popia hati:”[Yehova] wa ketisa ava va kaile kilu. Wa ketisavo imbo liaco lia kemãlẽle. Wa li ketisa muẽle wa li tuala posi, wa li kapa muẽle voneketela. Olomãi violosuke vi li kosa kuenda ananga olohukui.” (Isaya 26:5, 6) Imbo liaco lia kemãlẽle calua lia tukuiwa ndeti mbi o Bavulono. Ocili okuti, imbo liaco, lia talisa ohali omanu vaco. Pole nye hẽ ca pita lo Bavulono? Kunyamo wo 539 O.Y., ya lunduiwa la va Media kuenda va Persia. Hasõikuoyo vakutisiwa!
6 Koloneke vietu, olondaka viocitumasuku ca Isaya vi lombolola ciwa eci ca pita lo ‘Bavulono Yinene,’ tunde kunyamo wo 1919. Imbo liaco eli lia kemãla lia kutisiwa osõi eci lia kupuka vunyamo waco owu, eci lia kisikiwa oku yovola omanu va Yehova kumandekua wespiritu. (Esituluilo 14:8) Eci ceya oku pitako noke ca va kutisa vali handi osõi yalua. Ocimunga caco eci citito Cakristão, vupopi wocindekaise, ca kala ndu okuti va liatala ava va kapele kukonde. Kunyamo wo 1922 ovo va fetika oku sapula okuiya kueteke liesulilo Liakristão vesanda, kuenda va sandeka asapulo oku sika kuolombeta viovangelo vakuãla va tukuiwa kelivulu Liesituluilo 8:7–12, kuenda afengi a tukuiwa kelivulu Liesituluilo 9:1–11:15.
“Onjila ya Vakuesunga ya Tapika”
7. Ava va lupukila kocinyi ca Yehova va tambula olonumbi vipi, elavoko liavo liosi liatiamẽla kulie, kuenda nye ovo va sole?
7 Yehova o yovola vana va kuama ocinyi caye, kuenda o va suñamisa volonjila viavo, ndomo va lekisiwa la Isaya hati: “Onjila ya va kuesunga ya tapika. Ove muẽle o tapikisa onjila ya vakuesunga. A Yehova, vonjila yolonetululo viove omo tu aku talamẽla. Ovitima vietu via livela londuko yove lovihandeleko viove.” (Isaya 26:7, 8) Yehova, Suku umue okuti ukuesunga, kuenje ava vofendela va sukila oku lava ovihandeleko viaye viesunga. Eci ovo va linga caco eci, Yehova o va songuila kuenda o suñamisa olonjila viavo. Poku kuama olonumbi viaye, ambombe vaco ava, va lekisa okuti elavoko liavo liosi liatiamẽla ku Yehova, kuenje lutima wavo wosi va lekisa ocisola konduko yaye “otembo ka yi pui.”−Etundilo 3:15.
8. Ongangu yipi yiwa ya lekisiwa la Isaya?
8 Isaya wa solele calua onduko Yehova. Eci ci limbukiwila kolondaka viaye vikuãimo, viti: “Utima wange u ku livela uteke, haiwo u ku sandiliya otembo yosi. Momo eci olonetululo viove vi kasi kilu lieve, oco lonungi viovoluali vi lilongisa esunga.” (Isaya 26:9) Isaya wa solaile Yehova ‘lutima waye wosi’ kuenda lekalo liaye liosi. Ndeci, tala uprofeto umue okuti kotembo ya tulumuha kuteke o likutilila ku Yehova, eye o lekisa onjongole yocili yoku songuiwa la Yehova. Hangangukuoyo yiwa tu sukila oku kuama! Handi vali, kovilinga via Yehova viesombiso Isaya wa lilongisilako. Konepa eyi, eye o tu ivaluisa okuti olonjanja viosi tu sukila oku lavulula, oco tu limbuke ocipango ca Yehova.
Vamue va Nõlapo Owelema
9, 10. Ovilinga vipi viohenda Yehova a lekisa kuava ka va pokuile, pole ovo va tambuluiya ndati?
9 Yehova wa lekisa ohenda yocili ku va Yuda, pole ha vosiko va tava kokuaye. Olonjanja vialua okuti, onepa yalua yomanu pokati kavo, va nõlailepo oku sina, loku tomba Suku, kuenda ka va tavaile kocinyi cocili ca Yehova. Isaya wa popia hati: “Ndaño ondigaivi yi lingiwa ohenda, haimo ka yi lilongisa esunga; vofeka yesunga haimo yi lingainga civi, kuenje ka yi mõli unene wa Yehova.”−Isaya 26:10.
10 Koloneke via Isaya, eci eka lia Yehova lia teyuila va Yuda kovanyãli vavo, valua okuti ka va ci panduilile. Eci Yehova aenda loku va sumuluisa lombembua yaye, ovo ka vaecale olopandu. Omo liaco, Yehova wa va imba onyima oco va vumbe “vañala vakuavo,” kuenje noke wa ecelela okuti va Yudea va tualiwa kumandekua ko Bavulono, kunyamo wo 607 O.Y. (Isaya 26:11–13) Pole, vokuenda kuotembo vamue va supilepo, veya oku tiukila kofeka yava, kuenje, va tiuka tupu va longisiwa.
11, 12. (a) Ava vambatele va Yuda kumandekua va kuatele elavoko lipi lio kovaso? (b)Kunyamo wo 1919, vana va kapele kumandekua olombuavekua via Yehova va kuata elavoko lipi?
11 Ci popiwa hẽ ndati catiamẽla kuava vambatele va Yuda kukonde? Uprofeto Isaya o tambulula hati: “Ovo va fa, ka va kala vali lomuenyo. Va kendiwa, ka va pinduka vali. Efulilo liaco liavo olio wa va nyolẽla hailio wa imbuila onjivaluko yavo yosi.” (Isaya 26:14) Ocili okuti, eci o Bavulono ya lunduiwa kunyamo wo 539 O.Y., ka ya kuatele vali elavoko lalimue lio kovaso. Vokuenda kuotembo, ka ya kaleleko vali. Oyo yeya oku “kendiwa” kuenda ulandu watiamẽla kunene wayo u sangiwa lika valivulu. Helungulokuolio kuava va nõlapo oku kolela ku vakuonene vovoluali lulo!
12 Ovina vimue viatiamẽla kocitumasuku eci via tẽlisiwa eci Suku a ecelele a okuti omanu vaye olombuavekua va kapiwa kumandekua wespiritu kunyamo wo 1918, pole, veya oku yovuiwa kunyamo wo 1919. okupisa kotembo yaco, ekalo lio kovaso liava va va kapele kumandekua, capiãla enene Akristão vesanda, lia kala lika liowelema. Pole, asumuluho a selekiwilile omanu va Yehova a piãlele calua.
“Puãi Ofeka wa yi Luisa”
13, 14. Asumuluho api olombuavekua via Yehova via siata oku tambula tunde kunyamo wo 1919?
13 Suku wa tava oku likekembela kuolombuavekua viaye kunyamo wo 1919, kuenje wa va sumuluisa lavokiyo alua. Tete, wa ecelela okuti kuongoluiwa etendelo lia sulako lia va Isareli ya Suku. Noke oku ongoluiwa “[ku]owiñi wakahandangala” ale “olomeme vikuavo” kueyavo oku fetika. (Esituluilo 7:9; Yoano 10:16) Asumuluho aco a tukuiwile ale luprofeto Isaya, poku popia hati: “Puãi ofeka wa yi luisa, a Yehova, ofeka wa luisa, love wa kemainyiwa: wamisako olongave viosi viofeka. A Yehova, eci tua kala lohali oco tua ku sanda; tua lisiõsuila ekangiso eci wa kala loku tu yambula.”−Isaya 26:15, 16.
14 Koloneke vilo olongave vio Isareli ya Suku via li sanduila kolonepa viosi via lulo kilu lieve, kuenje, owiñi wakahandangala wa li vokiya calua kuenda wa tẽla ale cisoka olohuluwa epandu, okuti lesanju lia piãla wa litumbika kupange woku kunda olondaka viwa viusoma. (Mateo 24:14) Hesumuluhokuolio li tunda ku Yehova! Kuenda hesanjukuolio eci ci nena konduko Yehova! Onduko yaco eyi, yi kasi ale loku yevalisiwa kueci ci soka 235 kolofeka, kuenje eci ca linga oku tẽlisiwa kumue ku komohisa kuohuminyo Yaye.
15. Ocisetahãi cipi cepinduko ca pita kunyamo wo 1919?
15 Va Yuda va sukilile ekuatiso lia Yehova oco va yovuiwe kumandekua ko Bavulono. Ovo nda ka va tẽlele oku ci linga likawavo. (Isaya 26:17, 18) Cimuamue haicovo, oku yovuiwa kua va Isareli ya Suku kunyamo wo 1919, kua lingiwa lekuatiso lia Yehova. Eci nda ka ca tẽlisiwile nda ka ca kale lekuatiso liaye. Kuenda eci ca va lingilile vali handi ocituke, epongoloko liekalo liavo Isaya a sokisile lepinduko, eci a popia hati: “ava va fa va kala lomuenyo, ovivimbi viavo vi pinduka. Lonjolela. Momo owume wove wocinyi, kuenje ove o u lokisa vayambo owelema.” (Isaya 26:19; Esituluilo 11:7–11) Oco muẽle, ava va kala vekalo limue lia soka ndokufa, nda veya oku pinduiwila oku linga upange umue wa tumbuluiwa!
Eteyuilo Kotembo Yohele
16, 17. (a) Kunyamo wa 539, nye va Yudea va sukilile oku linga oco va puluke koku lunduiwa kuo Bavulono? (b)‘Olohondo’ vi lomboloka nye koloneke vilo, kuenda vi tu teyuila ndati?
16 Olonjanja viosi omanu va Yehova, va sukilile eteyuilo liaye. Ndopo muẽle eye oka nyanyumula eka liaye onjanja ya sulako oco a kundule oluali lua Satana, kuenje afendeli vaye vaka sukila vali handi enene ekuatiso liaye okuti eli a ecele kosimbu li sule. (1 Yoano 5:19) Kueci catiamẽla kotembo yaco yikoka usumba, Yehova o tu lungula hati: “Amanu vange, enjui iñili [“volohondo, NW”] viene, liyikilimo; wundi okasimbu toke onyeño yi tula. Momo tala, Yehova o tunda kocitumãlo caye oku yambuila ava va tunga kilu lieve eviho liavo; ongongo yi situlula osonde ya yi pesekela, kuenje ka yi sitika vali vayo va pondiwa.” (Isaya 26:20, 21; Sofoniya 1:14) Elungulo eli lia lekisa ku va Yudea ndomo nda va tẽla oku puluka eci o Bavulono ya lunduiwa kunyamo wo 539 O.Y. Omanu vana okuti va kapeleko elungulo eli, ka va tundile posamua, va kala muẽle volonjo viavo, kuenje va puluka povaka vasualali va kala loku pita volokololo.
17 Koloneke vilo ‘olohondoˈ vieteyuilo via tukuiwa vocitumasuku, soketi vi lomboloka olohulukãi viakongelo vomanu va Yehova a lisanduila kolonepa viosi violuali. Akongelo vaco va linga eteyuilo ndaño muẽle kotembo yilo, Akristão va sanga eteyuilo pokati ka vamanji, okuti va tatiwa ciwa lakulu vekongelo. (Isaya 32:1, 2; Va Heveru 10:24, 25) Ca piãla vali enene osimbu tu panda kesulilo lioluali lulo, okuti oku puluka kuka tiamẽla kepokolo liomunu lomunu.−Sofoniya 2:3.
18. Ndamupi Yehova ‘aka ponda ndopo muẽle onyoha yinene yi kasi vokalunga’?
18 Kueci catiamẽla kotembo yaco uprofeto Isaya wa popia hati: “Keteke liaco Yehova o Yambula Canjangombe, onyoha yolupesi yi miloha, u yambula losipata yaye ya kola, yinene, haiyo ya pama, kuenje ipa onyoha yinene yi kasi vokalunga.” (Isaya 27:1) Koloneke vilo, o “Canjangombe” ci lomboloka nye? Soketi ci lomboloka “onyoha yosiahulu,” Satana, kumue loluali luaye luvi, olu eye a siata oku vetiya oco lu yake la va Isareli ya Suku. (Esituluilo 12:9, 10, 17; 13:14, 16, 17) kunyamo wo 1919, Canjangombe wa pua ongusu yoku kangisa omanu va Suku. Vokuenda kuotembo Canjangombe oka kunduiwa muẽle pe. (Esituluilo 19:19–21; 20:1–3, 10) Omo liaco, Yehova ‘oka ponda onyoha yinene yi kasi vokalunga.’ Vokuenda kuotembo yaco eyi ya kambako, cosi Canjangombe aka seteka oku linga komanu va Yehova, ka cikowenda ciwa. (Isaya 54:17) Helembelekokuolio ci nena oku kuliha ondaka yaco eyi!
“Ocumbo Cayuva”
19. Ekalo liolombuavekua via supapo li kasi hẽ ndati koloneke vilo?
19 Etu ka tu kuete hẽ esunga lioku sanjuka omo liocinyi cosi ci kasi loku tundilila ku Yehova? Ocili okuti, tu kuete! Isaya o lombolola ciwa esanju liomanu va Yehova eci a soneha ndoco: “Keteke liaco: Imbili ocisungo ocumbo cayuva. Ame ndi Yehova ame ndukuaku ci tata, ndi ci tapaila olonjanja viosi, ndi ci tata utanya luteke sanga umue o ci linga lãvi.” (Isaya 27:2, 3) Yehova wa siata oku tata ciwa “ocumbo [caye] cayuva,” vana va supapo vatiamẽla ku va Isareli va Suku, kuenda wa siata oku talavayela kumosi lombili yocili. (Yoano 15:1–8) Koku tatiwa kuocumbo caco, kua siata okuimila apako a nena esivayo konduko yaye, kuenda kua siata oku nena esanju lia piãla pokati komanu vaye palo posi.
20. Ndamupi Yehova a teyuila ekongelo Liakristão?
20 Tu pondola oku sanjuka omo okuti onyeño Yehova a kuatelele osimbu olombuavekua viaye yu a ecelela okuti kunyamo wo 1918 vaenda kumandekua wespiritu, ya imuha. Yehova wa popia hati: “Onyeño si kuete. Nda nda kaile lolosongo kuenda olosanyanya vioku yaka lavio nda nda va katukila loku va yokela ku muamue. Nda hacoko, va tilile kombonge yange. Va limbondele, va limbondele.” (Isaya 27:4, 5) Oco ocumbo caye camameko lokuima ‘ayuva’ wa, Yehova wa kelekesa kuenda wa nyõla vosi va kasi ndonjunde yi nyõla. Omo liaco ka tu ka eceleli lacimue ci kapa kohele uhayele uwa wekongelo Liakristão. Vosi yetu tu tiamẽle ku Yehova ocikolo cetu, loku sandiliya ohenda yaye kuenda eteyuilo liaye. Nda tua linga ndoco tuka kuata ombembua la Suku, yina yikuete esilivilo liocili okuti Isaya wa yi tukula olonjanja vivali.−Osamo 85:1, 2, 8; Va Roma 5:1.
21. Ndamupi ofeka yima apako yi kasi loku yukisiwa ‘lapako’?
21 Asumuluho akamamako: “Koloneke viokovaso Yakoba o tuamẽla, Isareli o yova kuenje o telẽha. Va yukisa oluali luosi lepako liavo.” (Isaya 27:6) Ocinimbu eci cikasi loku tẽlisiwa tunde kunyamo wo 1919, ci lekisa uvangi umue u komohisa wunene wa Yehova. Akristão olombuavekua va kasi loku yukisa oluali luosi ‘lapako’ okulia ku tekula kuespiritu. Ndaño va kasi voluali lueyuka to ovitangi, lesanju lia piãla va lava ovihandeleko via velapo via Suku. Kuenje Yehova okasi loku amamako loku va sumuluisa lavokiyo. Omo liaco, olohuluwa viakamba vavo olomeme vikuavo, va kasi “loku vumba [Suku] utanya luteke.” (Esituluilo 7:15) Lalimue eteke ka tuka ivaliko esumuluho lietu tu kuete lioku kuata onepa ‘kapako’ kuenda oku tepelako vakuetu!
22. Ava va tava kocinyi va tambula asumuluho api?
22 Koloneke vilo vieyuka ovitangi, okuti owelema wa sikilila ilu lieve, kuenda owelema wosito wa sikilila olofeka, etu hẽ ka tu pandula omo Yehova a kasi loku ecelela okuti ocinyi caye cespiritu cimihila omanu vaye? (Isaya 60:2; Va Roma 2:19; 13:12) Komanu vosi va tava kocinyi, ocinyi caco ci va nenela ombembua yovutima cilo muẽle, kuenda kovaso yoloneke cika lomboloka omuenyo wenda hu. Ca sunguluka okuti, etu tu sole ocinyi tu sivaya Yehova lutima wetu wosi kuenda tu popia ndeci ukualosamo a linga hati: “Yehova eye ongusu yomuenyo wange. [H]elie o ndingisa usumba? Imba ovaso ku Yehova. Kolisako. Utima wove u kuate utõi. Ocili, imba ovaso ku Yehova.”−Osamo 27:1b, 14.
Ove hẽ Ocivaluka?
• Ava va kasi loku talisa ohali omanu va Yehova va kuete hẽ elavoko lipi?
• Alivokiyo api a popiwile luprofeto Isaya?
• ‘Volohondo’ vipi okuti te omo muẽle tu kala, kuenda momo lie?
• Momo lie ekalo liomanu va Yehova li nenela esivayo kokuaye?
[Okakasia kemẽla30]
ELIVULU LIOKALIYE
Onepa ya lua yovina via lomboluiwa vovipama vilo vivali vielilongiso, via lekisiwile ale vohundo yohongele yofeka ya lingiwa kunyamo wo 2000/2001. kesulilo liohundo kua sandekiwa elivulu litukuiwa okuti, Profecia de Isaías–Uma Luz Toda a Humanidade I. Elivulu eli li kuete ndeti eci ci soka 416 kamẽla, li lombolola ocinimbu locinimbu covipama via soka 40 vielivulu lia Isaya.
[Elitalatu kemẽla 26]
Vakuesunga ovo lika va eceliwa oku kala ‘vimbo lia pama’ lia Yehova okuti ocisoko caye
[Elitalatu kemẽla 27]
Isaya wa sandiliya Yehova ‘kuteke’
[Elitalatu kemẽla 29]
Yehova o teyuila ‘ocumbo caye cayuva’ kuenda o ci tata oco cime apako