Ondaka ya Yehova yi Kasi Lomuenyo
Atosi Avelapo Velivulu Lia Yehosua
KUNYAMO wo 1473, va Isareli va kala Vatapi a Moavi. Ovo va sukilile oku sanjuka poku yeva olondaka via popia hati: “Angiliyi olohuta, momo kovaso yoloneke vitatu vu yoka olui Yordão, oco wendi oku kuata ofeka yina Yehova Suku yene a wihi ha yi lingi yene.” (Yehosua 1:11) Ocili okuti, otembo yavo yoku kala vekalasoko, ya kala oku panda kesulilo. Momo va kalamo ci soka 40 kanyamo.
Eci pa pita akuĩ avali kanyamo, okuti otembo yaco va kala ale ocipepi loku iñila vofeka yo Kanana, Yehosua wa sapuila akulu va Isareli hati: “Olofeka evi via supapo kumue lolofeka viosi nda kundula ale, tunde ko Yordão toke kokalunga kanene kutakelo, tala, ndo vĩhĩ locela ha vi lingi ocipiñalo capata ene. Yehova Suku yene o va lupuisa kuenda o va tundisa kovaso ene. Ofeka yavo yi linga yene, ndeci Yehova Suku yene o ci popeli.”—Yehosua 23:4, 5.
Elivulu eli, lia sonehiwa la Yehosua kunyamo wo 1450, otembo handi Kristu keyile palo posi. Olio li lombolola ulandu wa va Isareli voku enda kueci ci soka 22 kanyamo. Ocili okuti, etu tu kasivo ocipepi loku iñila Voluali Luokaliye. Kuenje ekalo lietu li sokisiwa la va Isareli cina va kala ocipepi loku iñila Vofeka Yohuminyo. Omo liaco, tu konomuisi ciwa ulandu welivulu liaco.—Va Heveru 4:12.
CECI VA KALA ‘VATAPI O YERIKO’
Yehova wa ecele ocikele ku Yehosua eci o sapuila hati: “Ukuenje wange Mose wa fa. Oco kaliye katuka, yoka olui olu Yordão, ove kumue lomanu ava vosi, ha vu iñila vofeka ngeca ku va Isareli.” (Yehosua 1:2) Yehosua wa kuata ocikele coku songuila omanu valua toke Vofeka Yohuminyo. Poku lipongiyila ungende waco, wa tuma alume vavali oco va kũlĩhise o Yeriko olupale luna va sukilile tete oku tambula. Volupale luaco mua kala ukãi umue ocipuepue o tukuiwa hati, Rahava. Eye wa yevele ovilinga vi komõhisa Yehova a lekisa poku yovola va Isareli. Omo liaco, Rahava wa seleka ciwa olondavululi viaco loku vi kuatisa. Kuenje olondavululi viaco vio likuminya oku popela omuenyo waye.
Eci alume vaco va tiuka koku kũlĩhĩsa olupale luo Yeriko, Yehosua la va Isareli va fetika oku lipongiya oco va yoke Olui Yordão. Otembo yaco Olui Yordão lueyukile calua. Pole, va Isareli ka va kuatele ocitangi coku yokela kesinya likuavo. Momo Yehova wongoluila ovava konano lo kombuelo yolui oco a pesekele Vokalunga. Kuenje va Isareli va yokila posi ya kukuta. Eci va yoka Olui Yordão, va tunga ovilombo ko Giligali ocipepi lo Yeriko. Eci papita oloneke vikuãla, koñolosi keteke liekũi la kuãla kosãi ya Abide, va Isareli va linga ocipito Copaskoa venyala lio Yeriko. (Yehosua 5:10) Keteke likuavo, Yehova ka ecele vali omana kokuavo, momo va fetika oku litekula lovikulia vio vofeka yaco. Noke, Yehosua wa seva evamba alume vosi va citiwila vekalasoko.
Atambululo Kapulilo Embimbiliya:
2:4, 5—Momo lie Rahava a kembela akuenje va soma va kala oku sandiliya olondavululi? Rahava wa teyuila olondavululi kuenda wa kapa omuenyo waye kohele momo wa kolelele Yehova. Handi vali, eye ka kuatele ekisika lioku sapula ocili ku vana va yonguile oku ponda omanu va Yehova. (Mateo 7:6; 21:23-27; Yoano 7:3-10) Omo liaco, Rahava wa tendiwa ‘ndukuesunga omo liovilinga viaye.’ Vovilinga viaco, mua kongela uhembi a vangula kolomunga via soma oco a teyuile omanu va Suku.—Tiago 2:24-26.
5:14, 15—Helie “kesongo kolohoka via Yehova”? Yesu eye kesongo ka Yehova. Osimbu handi keyile palo posi, wa pamisa Yehosua koku tambula Ofeka Yohuminyo. (Yoano 1:1; Daniele 10:13) Koloneke vilo, omanu va Yehova osimbu vamamako luyaki wavo kespiritu, va pondolavo oku pamisiwa. Momo va kũlĩha okuti Yesu Kristu o kasivo lavo.
Ceci tu Lilongisilako:
1:7-9. Tu sukila oku tanga Embimbiliya eteke leteke, loku sokolola eci tua tanga kuenda oku pokola kolonumbi viaco. Nda tua ci linga, tuka pamisiwa kespiritu.
1:11. Yehosua wa sapuila omanu oco vangiliye okulia kuavo okuti ka va talamẽla lika ku Yehova. Yesu wa lunguile olondonge viaye okuti, ko ka sakalaili calua lovina vu sukila komuenyo wene. Kuenda wa va likuminyile okuti, “ovina evi viosi viu vokiyiwi.” Pole, olondaka evi ka vi lomboloka okuti, ka tu sukila vali oku sandiliya eci tu sukila komuenyo wetu.—Mateo 6:25, 33.
2:4-13. Eci Rahava a yeva ovilinga vi komohĩsa via Yehova loku limbuka okuti omuenyo waye wa kala kohele, wa nõlapo oku linga ufendeli Waye. Nda ove wa siata oku tanga Embimbiliya citava okuti pamue wa limbuka okuti, ‘tu kasi koloneke via sulako.’ Anga hẽ ukũlĩhĩso waco ka u ku vetiya oku vumba Yehova?—2 Timoteo 3:1.
3:15. Eci Yehosua a yeva ulandu uwa womanu vana a tumile ko Yeriko, haico a fetika oku pongiya ungende. Eye ka talamẽlele toke eci ovava Olui Yordão a tepuluka. Etu tu sukilavo oku kuata utõi poku linga upange wa Yehova ndanõ lovitangi. Ka tu sukila oku talamẽla toke eci ovina vi kala ciwa.
4:4-8, 20-24. Ovawe ekuĩ la vavali ana opiwa volui Yordão, a kala ndonjivaluko yunene Yehova a lekisa ku va Isareli. Koloneke vilo, Yehova wa yovolavo omanu vaye peka liovanyali vaye. Kuenje ovilinga viaco vi komõhisa vi lekisa okuti eye o kasi lomanu vaye.
VAMAMAKO OKU TAMBULA OVAMBO
Apito volupale luo Yeriko ‘va va yikile okuti lomue iñila kuenda lomue o tunda.’ (Yehosua 6:1) Ndamupi va Isareli va iñila volupale luaco? Yehova wa ecele uloño ku Yehosua woku linga ocikomo coku teya ovimbaka volupale luo Yeriko. Kuenje, Rahava kumue lepata liaye, ovo lika va puluka.
Noke va Isareli va sukilile oku tambula ofeka yo Hai. Olondavululi vina va tumilemo via lombolola okuti, vofeka yaco muli lika omanu vatito. Kuenda ka ci sukila olohoka vialua poku tambula ofeka yaco. Omo liaco, va Isareli veya oku tuma ci soka 3.000 kalume oco va liyake lomanu vaco. Pole, va Isareli ka va tẽlele oku yula omanu vaco. Momo lie? Momo Yehova ka kuatisile vali va Isareli. Ocili okuti, Akani ukuepata lia Yuda wa lueyele eci va tambula o Yeriko. Noke yoku potolola ocitangi caco, Yehosua la va Isareli va katukila vali ofeka yo Hai. Omo okuti soma yo Hai wa yulile ale va Isareli konjanja yatete, eye wa kuatele vali onjongole yoku liyaka lavo. Pole, Yehosua wa kuata uloño ukuavo woku yula alume vofeka yaco, kuenje wa yi tambula.
Imbo lio Giveone lia kala linene okuti imbo lio Hai li sule. Kuenda omanu vaco va pamẽle calua. (Yehosua 10:2) Eci va Giveone va yeva ulandu wa va Isareli woku yula o Yeriko kuenda ofeka yo Hai, va vangula uhembi ku Yehosua. Kuenje Yehosua wa linga lavo ocisila combembua. Pole, olofeka vina via lisunguile lavo, ka via solele elinga lia va Giveone. Momo va ci tendele ndoku kapa kohele ofeka yavo. Kuenje olosoma vimue vitãlo via litunga ongombo yoku katukila va Giveone. Eci va Isareli va ci yeva, va kuatisa va Giveone oku popeliwa peka liovanyali vavo. Yehosua wa songuila va Isareli koku yula olofeka vikuavo ndeci: Olofeka vina via kala kutundilo kuenda kutakelo wolui Yordão. Eye wa yulavo olosoma vimue via kala konano Yolui Yordão vina via likuatele omunga. Yehosua wa yula eci ci soka 31 kolosoma via kala kombuelo yolui Yordão.
Atambululo Kapulilo Embimbiliya:
10:13—Ocikomo caco ca lingiwa ndati? Anga hẽ ‘kuli ocina cimue okuti Yehova wa lulika ilu losi ka tẽla oku ci linga’? (Efetikilo 18:14) Yehova o pondola oku pongolola oku ñuala kuongongo okuti ekumbi, losãi ka vi muiwa vali lomanu va kasi voluali. Handi vali, o pondolavo oku lingisa okuti, ongongo, losãi, ka vi liwekapo oku ñuala. Kuenje olosongo viekumbi levi viosãi, viamamako oku tua okuti kaku kala utanya ndaño uteke. Ocili okuti, tunde koku lulikiwa kuoluali, ‘ka kua la kala eteke limue okuti ka kua kaile utanya ale uteke.’—Yehosua 10:14.
10:13—Elivulu lia Yasiare li lomboloka nye? Elivulu liaco, lia tukuiwavo kelivulu lia 2 Samuele 1:18 okuti, ocisungo ‘Cohonji.’ Momo ocisungo caco ci lombolola ohali ya Soma Saulu una wa vialele ko Isareli kuenda omõlaye Yonatão. Citava okuti ovisungo vi sangiwa velivulu liaco, vi lombolola ovolandu a va Isareli ana a kũlĩhĩwile calua la va Heveru.
Ceci tu Lilongisilako:
6:26; 9:22, 23. Esiñalo lina Yehosua a lombolola poku nyoliwa kuo Yeriko, lieya oku tẽlisiwa lika eci pa pita 500 kanyamo. (1 Olosoma 16:34) Esiñalo lina lia eciwile ku Kanana onekulu ya Noha, lieya oku tẽlisiwa eci va Giveone va linga olonalavayi via va Isareli. (Efetikilo 9:25, 26) Ocili okuti, Ondaka ya Yehova ya siata oku tẽlisiwa.
7:20-25. Omanu vamue pamue va sima okuti, Akani ka lingile ekandu linene poku nyana ovikuata vina via sesamẽlele oku nyoliwa. Kuenda ekandu liaco ka lia sesamẽlele oku nena ovitangi ku vakuavo. Kokuavo ocituwa coku nyana kuenda akulueya amue atito, ka va ci tendi ndekandu. Omo liaco, tu sukila oku kuama ongangu ya Yehosua yoku tamãlala lovitangi kuenda oku teyuila olonumbi via Yehova.
9:15, 26, 27. Tu sukila oku tẽlisa olohuminyo vietu.
YEHOSUA WA TẼLISA UPANGE WAYE WA SULAKO
Eci Yehosua a tẽlisa 90 kanyamo, wa kuata ocikele coku tepaisa ofeka kapata a va Isareli. Epata lia Ruvene leli lia Gate, kuenda lia Manase, va tambuile ale ocipiñalo cavo konano Yolui Yordão. Apata a sialelepo, eya oku tambula ocipiñalo cavo kombuelo Yolui Yordão.
Otavernakulu va yi tungilile vo Silo vofeka yo Efarimi. Kalembe wa tambula imbo lio Heverone kuenje Yehosua wa tambula imbo lio Timinata. Va Lewi va tambuile akuĩ akuãla lecelãla kovambo oku kongelamo ovambo epandu ocitililo. Epata lia Ruvene la Gade, kuenda onepa yepata lia Manase, eci va tunda kovipiñalo viavo konano yolui Yordão, va tungile ‘utala umue unene calua.’ (Yehosua 22:10) Pole, apata ana a kala kombuelo Yolui Yordão, ka va solele elinga liaco. Momo va kala loku sima okuti utala waco, u lekisa etombo ku Suku. Kuenje va yonguile oku liyaka lavo. Pole, noke va livangula pokati, kuenje ka va lingile vali uyaki waco.
Eci Yehosua a kala vimbo lio Timinata, wa vilikiyile akulu, lolonganji kuenda vakesongo kolohoka via va Isareli. Kuenje wa va vetiya oku kuata utõi kuenda oku lekisa ekolelo ku Yehova. Noke, Yehosua wongoluila apata osi a va Isareli vimbo lio Sekeme. Eye wa va pituluila ulandu wovilinga via Yehova ndomo a kuatisa omanu vaye tunde ku Avirahama. Kuenje wa va sapuila vali hati: ‘Sumbili Yehova kuenda u vumbi lutima wene wosi.’ Omo liaco, omanu vo tambulula hati: “Yehova Suku yetu, eye tu vumba, londaka yaye oyo tu pokola.” (Yehosua 24:14, 15, 24) Noke liovina evi, Yehosua wa fa leci ci soka 110 kanyamo.
Atambululo Kapulilo Embimbiliya:
13:1—Anga hẽ olondaka evi ka via litepele levi vi sangiwa kelivulu lia Yehosua 11:23? Sio ka via litepele. Momo voku tambula Ofeka Yohuminyo mua kongelele olonepa vivali. Vonepa yatete, mua kongelele uyaki una wa lundula ci soka 31 kolosoma via va Kanana. Kuenje uyaki waco wa imula unene wavo. Onepa yavali, yatiamelẽle koku eca ofeka yaco ndocipiñalo kapata osi a va Isareli. (Yehosua 17:14-18; 18:3) Ocili okuti, vofeka yo Kanana mua sialele handi omanu vamue. Momo va Isareli kava va kunduile vosi. Pole omanu vaco va sialelemo ka va kapele vali kohele ekalo liwa lia va Isareli. (Yehosua 16:10; 17:12) Elivulu lia Yehosua 21:44, li popia hati: “Yehova wa va muisa epuyuko kolonele viosi.”
24:2—Anga hẽ Tera isia ya Avirahama wa kala ufendeli woviteka? Ocili okuti, Tera ka kalele ufendeli wa Yehova. Eye wa enda oku fendela osãi okuti osuku yaco ya kũlĩhĩwile calua vofeka yo Uri. Ndomo ca lomboluiwa vesapulo lia va Yudea, Tera wa enda loku tunga oviteka. Pole, eci Avirahama a pokola kocihandeleko ca Suku coku tunda vofeka yo Uri, Terahi wa enda kumue laye ko Harane.—Efetikilo 11:31.
Ceci tu Lilongisilako:
14:10-13. Ndaño okuti Kalembe wa kuata ci soka 85 kanyamo, eye wa tẽlisa ocikele caye coku tundisa omanu va kala vofeka yo Heverone. Vofeka yaco mua kala va Anaki okuti omanu vamue va kuonene walua haivo va pama. Pole, lekuatiso lia Yehova, va Isareli va tẽla oku yula omanu vaco. Kuenje, imbo lio Heverone lieya oku linga imbo liocitililo. (Yehosua 15:13-19; 21:11-13) Ongangu yiwa ya Kalembe, yi tu vetiya oku kuata utõi woku tẽlisa upange wosi tu tambula vocisoko ca Yehova.
22:9-12, 21-33. Tu sukila oku yuvula ocituwa coku vetela evelo vakuetu.
Olondaka Via Yehova Via Tẽlisiwa
Eci Yehosua a linga ekongo, wa sapuila alume va kala lovikele ko Isareli hati: ‘Olondaka viosi viwa Yehova Suku yene o sapuili, layimue ya kambapo. Viosi via tẽlisiwa muẽle.’ (Yehosua 23:14) Ulandu womuenyo wa Yehosua weca uvangi wolondaka evi.
Upostolo Paulu wa popia hati: “Cosi ca sonehiwa kosiahũlu ca sonehiwa oku tu longisa okuti, epandi kuenda okukolisiwa lovisonehua ku tu kokela elavoko.” (Va Roma 15:4) Omo liaco, tu pondola oku kuata ekolelo liokuti, Yehova oka tẽlisa ovina viosi a tu likuminya.
[Elitalatu kemẽla 30]
Ove hẽ wa kũlĩha esunga lieci Rahava ukãi una ocipuepue a tendiwila ndukuesunga?
[Elitalatu kemẽla 32]
Akani poku nyana wa lingile ekandu linene. Ekandu liaco lia nenele ovitangi vialua
[Elitalatu kemẽla 32]
‘Omo liekolelo ovimbaka via Yeriko via leñuha’—Va Heveru 11:30