‘Isiene O Lingainga Ohenda’
“Lingi ohenda ndeci Isiene a lingainga ohenda.”—LUKA 6:36.
1, 2. Ondaka Yesu a sapuila vakuavisonehua la va Fariseo kuenda olondonge viaye yi lekisa ndati okuti ohenda ocituwa cimue ciwa?
VOCIHANDELEKO ca Mose, mua kala eci ci soka 600 kovisila kuenda olonumbi. Ndaño okuti ca sukilile oku pokola Kocihandeleko ca Mose, pole, ocina ca velelepo vali oku lekisa ohenda. Kũlĩhĩsa eci Yesu a sapuila va Fariseo vana ka va kuatele ocituwa coku lekisa ohenda ku vakuavo. Volonjanja vivali wa va ivaluisa eci Suku a yonguile kokuavo poku popia hati: “Njongola ohenda, ovilumba havioko.” (Mateo 9:10-13; 12:1-7; Hosea 6:6) Yesu kesulilo liupange waye woku kunda, wa popia hati: “Ene a vakuavisonehua lene a va Fariseo, wakuambambe, ngongo yene! Momo vu tepa tepa onepa yekũi kocimbumba lo kocelo lo konjikãu kuenje vu lomboka ovina via velapo viovihandeleko, ndeci esunga vekanga lohenda, kuenda ekolelo.”—Mateo 23:23.
2 Yesu wa lombolola esilivilo liohenda. Eye wa sapuila olondonge viaye hati: “Lingi ohenda ndeci Isiene a lingainga ohenda.” (Luka 6:36) Oco tu ‘kuame ongangu ya Suku ndomãla va soliwa,’ tu sukila oku kũlĩha eci ci lomboloka ohenda. (Va Efeso 5:1) Momo oku kuata elomboloko liaco ci tu vetiya oku lekisa ocituwa caco.
Wa Lekisa Ohenda Kolosuke
3. Momo lie tu sukilila oku kuama ongangu ya Yehova oco tu kuate elomboloko liohenda?
3 Ukualosamo wa imba ocisungo hati: “Yehova ukuacali, o kasi [locikembe], o livala konyeño. Ocisola caye ka ci pui ca lua cimue. Yehova o lingila vosi ohenda. Ocisola caye ci kasi koviluvo viaye viosi.” (Osamo 145:8, 9) Yehova “eye Isia yohenda, haeye Suku ukuakulembeleka pokati kovina viosi.” (2 Va Korindo 1:3) Ohenda yi lekisiwa poku tata omunu umue locikembe. Eci oco ocituwa ca velapo ca Suku. Tu pondola oku kuata elomboloko liohenda poku kuama ongangu yaye loku pokola kovihandeleko Viaye.
4. Elivulu lia Isaya 49:15, li tu longisa nye catiamẽla kohenda?
4 Kelivulu lia Isaya 49:15, Yehova wa popia hati: “Ukãi nga, ivala omõlaye o nyama okuti ka lingi ohenda omõla wovimo liaye?” Ondaka yo Heveru ya pongoluiwa hati “ohenda,” yi kuete elitokeko locikembe ca tukuiwa Kosamo 145:8, 9 tua konomuisa ndeti. Ocituwa ci vetiya Yehova oku lekisa ohenda ci sokisiwa locikembe ina o nyamisa a lekisa komõlaye. Pamue omõla o yevite onjala ale o yongola ocina cimue. Ohenda oyo yi vetiya onjali oku tẽlisa onjongole yomõlaye. Cimuamue haico Yehova a siata oku linga kuava eye a lekisa ohenda.
5. Catiamẽla ku va Isareli Yehova wa lekisa ndati okuti “ukuahenda ya lua”?
5 Ohenda yi kuete esilivilo lia velapo nda yi tiamisiwila komanu vana va tala ohali. Kũlĩhisa eci Yehova a sapuila Mose catiamẽla komanu vaye va kala kupika vofeka Yegito. Eye wa sapuila Mose hati: “Nda mõla ohali yomanu vange va kasi ve Egito. Nda yeva ndeci va lilila asongui vavo vupange, nda kulĩha olohali viavo. Ndeya oku va popela peka lia va Egito si vopi vofeka yaco ha va endi kofeka yiwa yinene, kofeka yi tumõha asenjele lowiki.” Tunde eci olondaka evi via popiwa, pa pita ale 3.500 kanyamo. (Etundilo 3:7, 8) Noke lieci ci soka 500 kanyamo, tunde eci va Isareli va tunda Kegito, Yehova wa popia hati: “Nda vopa ve Egito, ndo popeli povaka a va Egito kuenda povaka olofeka viosi vio talisi ohali.” (1 Samuele 10:18) Va Isareli va liyaka lovitangi vialua omo lioku siapo olonumbi via Suku. Pole, Yehova wamamako oku va lekisa ohenda kuenda oku va kuatisa. (Olonganji 2:11-16; 2 Asapulo 36:15) Ulandu owu, u lekisa ndomo Suku ukuacisola a siata oku tata vana va kasi lovitangi haivo va sukila ekuatiso. Yehova “ukuahenda ya lua.”—Va Efeso 2:4.
6. Yesu Kristu wa setukula ndati Isiaye koku lekisa ohenda?
6 Eci Yesu Kristu a kala palo posi, wa setukula ciwa Isiaye koku lekisa ohenda. Eye wa tambulula ndati eci alume vavali olomeke va popia hati: “A Ñala, a Mõla a Daviti, tu linge ohenda”? Ovo va pinga ku Yesu oco a sakule upeke wavo. Yesu ka lingile ocikomo caco oco a komõhise omanu. Embimbiliya li popia hati: “Oco Yesu, oku va kuatela ohenda, wa lamba vovaso avo, kuenje haico va letuluka.” (Mateo 20:30-34) Ohenda oyo ya vetiya Yesu oku linga ovikomo vialua ndeci, oku sakula olomeke, oku kayisa vakualondele, vakuavilundu, kuenda oku kuatisa olonjali via kala lesumuo.—Mateo 9:27; 15:22; 17:15; Marko 5:18, 19; Luka 17:12, 13.
7. Ongangu ya Yehova Suku kuenda Yomõlaye yi tu longisa nye catiamẽla kohenda?
7 Ongangu ya Yehova Suku kuenda ya Yesu Kristu, yi lekisa okuti vohenda mua kongela ovina vivali vi kuete esilivilo ndeci, ocikembe kuenda ocisola, ale onjongole yoku kuatisa omanu vana va tala ohali. Oco omunu a kale ukuahenda o sukila oku tẽlisa ovina vivali via tukuiwa ndeti. Ondaka ohenda Vovisonehua, yi lomboloka oku lekisa ocisola ku vana va sukila ekuatiso. Ohenda yi lekisiwa ndati poku linga esombiso? Anga hẽ yi tu vetiya oku yuvula oku kangisa omunu ndaño wa lueya?
Wa Lekisa Ohenda ku Vakuakandu
8, 9. Daviti vo kuatela ndati ohenda noke yoku linga ekandu la Batisieva?
8 Konomuisa ndomo uprofeto Natana a vangula la Daviti, Soma ya va Isareli catiamẽla kukahokolo a linga la Batisieva. Daviti wa likekembela kuenda wa likutilila hati: “Ndinge ohenda, a Suku, omo o kasi locisola ka ci pui. Omo ohenda yove ya lua, imula okulueya kuange. Sukule ciwa ciwa evĩho liange. Njelise ekandu liange. Momo nda kũlĩha okulueya kuange. Ekandu liange li kasi ño-o kovaso ange. Ove, lika wove, nda ku lingila ekandu, loku linga eci ca vĩha kovaso ove.”—Osamo 51:1-4.
9 Daviti wa sumuile calua. Pole, Yehova wa ecela ekandu a linga la Batisieva, kuenje ka va kangisile ndomo va sesamẽlele. Momo Ocihandeleko Suku a ecele ku Mose, ca lekisile okuti, Daviti la Batisieva va sesamẽlele oku fa. (Esinimuĩlo 22:22) Ndaño okuti Yehova wa ecela ekandu liavo, ka va teyuilile kovitangi vieyililako. (2 Samuele 12:13) Suku o lekisa ohenda poku ecela vakuakandu. Pole, ka yovola ukueko.
10. Ndaño okuti Yehova o lekisa ohenda poku sombisa, momo lie ka tu tombela ohenda yaye?
10 “Ekandu lia iñila voluali lomunu umuamue [okuti Adama,]” kuenje, omanu vosi va fa momo “onima yekandu okufa.” (Va Roma 5:12; 6:23) Tu eca olopandu ku Yehova momo eye o lekisa ohenda poku tu sombisa! Pole, tu sukila oku lunguka oco ka tuka tombi ohenda ya Suku. Elivulu Liesinumuĩlo 32:4, li popia hati: ‘Olonjila viosi via Yehova viesunguluko.’ Suku poku lekisa ohenda, ka pembula olonumbi viaye viesunga.
11. Yehova wa lekisa ndati esunga poku ecela ekandu lia Daviti la Batisieva?
11 Ekandu Daviti a linga la Batisieva lia ecelua eci handi ka va sombisiwile. Olonganji vioko Isareli, ka via kuatele omoko yoku ecela ekandu liaco. Nda esombiso liaco lia kalele povaka avo, Daviti la Batisieva nda va pondiwa. Momo eci oco ca kisikile Ocihandeleko. Omo liocisila Yehova a lingile la Daviti, wa ecela ekandu liaye. (2 Samuele 7:12-16) Omo okuti Yehova Suku “Onganji yoluali luosi,” haeye ‘ukuakunyika utima,’ eye o nõla ndomo a tetulula ovitangi. (Efetikilo 18:25; 1 Asapulo 29:17) Omo okuti Suku wa kũlĩhisa ciwa utima wa Daviti, wa mola oku likekembela kuaye, kuenje wo wecela.
12, 13. Omanu va pondola ndati oku kuatisiwa lohenda ya Suku?
12 Ohenda Yehova a lekisa poku tu yovola kekandu tua piñala, ya tiamisiwila kesunga liaye. Omo okuti eye ka lueya olonumbi viaye viesunga, wa tuma Omõlaye Yesu Kristu, oku tu yovola. (Mateo 20:28; Va Roma 6:22, 23) Oco tu kuatisiwe lohenda ya Suku okuti akandu etu a ecelua, tu sukila oku “kolela Komõlaye.”—Yoano 3:16, 36.
13 Ndaño okuti ohenda ya Yehova ka yi lueya olonumbi viaye, anga hẽ eci cu tateka oku linga esunga? Ohenda ya Suku yi pondola hẽ oku tepulula esunga liaye? Sio, ka yi tepulula.
Suku Yohenda Haeye Ukuesunga
14. Momo lie ohenda ya Suku yi kuetele elitokeko lesunga liaye? Ci lombolola.
14 Vonduko yuprofeto Hosea, Yehova wa sapuila va Isareli hati: “O kala lame otembo yosi. Hu kuela lesunga locili locisola kuenda ohenda.” (Hosea 2:19) Olondaka evi vi lomboloka okuti Yehova poku lekisa ohenda, o kuama ovituwa viaye vikuavo ndeci esunga. “Yehova Suku yohenda, ukuacali . . . Ukuakuecela olongole levĩho kuenda akandu, kuenje ka yovuisa ukueko.” (Etundilo 34:6, 7) Yehova, Suku yohenda kuenda yesunga. Catiamẽla kokuaye, Embimbiliya li popia hati: “Eye Handa, lupange waye wa lipua. Momo olonjila viaye viosi viesunguluko.” (Esinumuĩlo 32:4) Ndeci esunga lia Suku lia li pua, haicovo catiamẽla kohenda yaye. Pokati kovituwa viaco, ka pali eci ca velapo cikuavo. Viosi vi kuete elitokeko.
15, 16. (a) Nye ci lekisa okuti esombiso lia Suku liesunga? (b) Catiamẽla koku sombisa oluali lulo ekolelo lipi afendeli va Yehova va kuete?
15 Esombiso lia Yehova liesunga. Olonjanja vialua esunga li kuete elitokeko lesombiso, kuenda mua kongela oku kangisa vana va lueya. Pole vesunga lia Suku mua kongelavo oku yovola vakuesunga. Eci ovaimbo vo Sodoma la Gomora va kunduiwa, Lote kumue lomãla vaye vafeko va yovuiwa.—Efetikilo 19:12-26.
16 Tu pondola oku kolela okuti eci Yehova aka sombisa oluali lulo, “owiñi wakahandangala” okuti afendeli vocili, “va tunda kohali ya piãla,” vaka yovuiwa. Momo “olonanga viavo va vi sukula kuenda va vi yelisila vosonde ya Kameme.”—Esituluilo 7:9-14.
Momo Lie tu Sukilila Oku Kala Vakuahenda?
17. Esunga lipi tu kuete lioku kala vakuahenda?
17 Ongangu ya Yehova kuenda ya Yesu Kristu yi tu longisa eci ci lomboloka ohenda. Elivulu Liolosapo 19:17 li lekisa esunga lieci tu sukilila oku kala vakuahenda, poku popia hati: “U o linga olosuke ohenda wondika Yehova, kuenje Yehova u tiuwila oviali viaye.” Eci tu tata vakuetu lohenda, Yehova kuenda Omõlaye va tu sanjukila, momo tu kasi oku setukula ongangu yavo. (1 Va Korindo 11:1) Omanu va siata oku vetiyiwa oku kala vakuahenda, momo vakuahenda va lavoka oku tatiwa lohenda.—Luka 6:38.
18. Momo lie tu sukilila oku likolisilako oku kala vakuahenda?
18 Ohenda yi kuete elitokeko lovituwa vikuavo viwa, ndeci: Ocali, ocisola, unu, kuenda esunga. Ocikembe locisola ovio ovilinga vi tu vetiya oku lekisa ohenda. Ohenda ka yi tateka esunga lia Yehova momo eye wa livala konyeño, ukuepandi kuenda eca otembo kolondingãivi oco vi likekembele. (2 Petulu 3:9, 10) Vohenda mua kongelavo epandi. Omo okuti vohenda mua kongela apako alua espiritu lia Suku, eci ci tu vetiya oku kuata ovituwa viaco. (Va Galatia 5:22, 23) Omo liaco, tu sukila oku likolisilako oco tu kale vakuahenda!
“Vakuahenda va Sumũlũha”
19, 20. Ndamupi ohenda yi yula vekanga?
19 Ndonge Tiago o tu lekisa esunga lieci ohenda yi kuetele esilivilo vomuenyo wetu. Eye wa soneha hati: “Ohenda yi yula vekanga.” (Tiago 2:13b) Tiago wa tukula ohenda afendeli va Yehova va sukila oku lekisa ku vakuavo. Oyo yi yula ekanga, momo eci “omunu a [ka] lilombolola ku Suku,” Yehova o lekisa ohenda kokuaye, kuenda u wecela vonduko yocilumba Comõlaye. (Va Roma 14:12) Ocili okuti ekandu Daviti a linga la Batisieva lia ecelua, momo eye wa kala ukuahenda. (1 Samuele 24:4-7) Handi vali, “u ka kala kala lohenda ka tetuluiwa lohenda.” (Tiago 2:13a) Ka ci tu komõhisa esunga lieci Suku a tukuila vana ‘ka va kuete ohenda’ okuti “va sesamẽla okufa”!—Va Roma 1:31, 32.
20 Yesu, Vohundo a lingila Komunda, wa popia hati: “Vakuahenda va sumũlũha, momo va mola ohenda.” (Mateo 5:7) Olondaka evi vi lekisa okuti, vana va likolisilako oku sandiliya ohenda ya Suku, vaka tatiwa lohenda! Ocipama ci kuaĩmo cika lekisa ndomo tu pondola oku kala vakuahenda.
Nye wa li Longisa?
• Ohenda yi lomboloka nye?
• Ohenda yi lekisiwa ndati?
• Volonjila vipi Yehova a lekisa okuti Suku yohenda haeye ukuesunga?
• Momo lie tu sukilila oku kala vakuahenda?
[Elitalatu kemẽla 4]
Ohenda Yehova a lekisa kolosuke, yi sokisiwa locikembe ina a lekisa komõlaye
[Elitalatu kemẽla 6]
Ovikomo via Yesu vi tu longisa nye catiamẽla kohenda?
[Elitalatu kemẽla 7]
Anga hẽ Yehova wa lueya esunga liaye poku lekisa ohenda ku Daviti?
[Elitalatu kemẽla 8]
Ohenda Suku a lekisa ku vakuakandu yi kuete elitokeko lesunga liaye