Longisa Omãla Vove
O Kuete hẽ Esepa Nda Vahuva a Yosefe?
TU KONOMUISI eci ci lomboloka ondaka esepa. Anga hẽ wa siata oku yeva onyeño eci vakuene va pandiya omunu umue okuti uwa, onumbu ale osõsi?a—Nda wa siata oku yeva onyeño, ci lekisa okuti o kuetele esepa omunu waco.
Nda okuti vepata olonjali vi sole calua omõla umue okuti vakuavo ci sule, eci ci pondola oku kokela esepa omãla vakuavo. Vembimbiliya mu sangiwa ulandu wepata limue lia kuata ovitangi omo liesepa. Tu konomuisi ovitangi va kuata kuenda eci ulandu waco u tu longisa.
Yosefe wa kala umue pokati komãla 11 va Yakoba, una vahuvaye va kuatela esepa. Ove wa kũlĩha esunga liaco?—Momo Yakoba wa solele calua Yosefe. Yakoba wa tongelele Yosefe ocikutu cimue ca lepa. Yakoba wa solele calua Yosefe momo wa kala ‘omõla a cita vukulu’ kuenda eye omõla uveli a cita la Rahele.
Embimbiliya li popia hati, eci vahuvaye va limbuka okuti isiavo u sole calua, va fetika oku u kuatela “ukuse.” Eteke limue Yosefe wa sapuila epata liaye onjoi a lota okuti vahuvaye kumue la isiavo vo kekamẽla. Embimbiliya li popia hati, “vahuvaye vo kuatela ukuse,” kuenda isia a Yosefe wo lemẽla okuti ka citava oku vangula vali ondaka yaco.—Efetikilo 37:1-11.
Eteke limue, eci Yosefe a tẽlisa 17 kalima, vahuvaye va kala ocipãla lepata, omo va endele vusenge oku lisa olomeme lolohombo. Kuenje Yakoba wa tuma Yosefe oku tala ndomo va kala. Nye ove o sima okuti oco vahuvaye va yonguile oku u linga eci vo muila ocipãla?—Ovo va yonguile oku u ponda! Pole vamue vavali okuti, Ruvene la Yuda, ka va yonguile oku ci linga.
Eci va mola olongende via kala oku enda Kegito, Yuda wa popia hati: “Tu ko landisi.” Kuenje va ci linga. Ovo va ponda ohombo, yu va yava ocikutu ca Yosefe vosonde yaco. Noke va tuma oku lekisa ocikutu caco ku isiavo, Yakoba yu wa popia hati: ‘Ocinyama ca tema co lia!’—Efetikilo 37:12-36.
Vokuenda kuotembo Yosefe wa sanga ohenda peka lia Fareo soma Yegito. Yosefe wa kuatisiwa la Suku oku situlula olonjoi via Fareo. Onjoi yatete yolomange violongombe epanduvali via neta via kuamiwa lolomange violongombe epanduvali via kopa. Onjoi yavali, yapunga epanduvali eyuka olomema kuenda apunga epanduvali a kupa. Yosefe wa popia hati, olonjoi viaco vi kuete elomboloko limuamue okuti, epanduvali kalima oku ungula okulia kualua, kuenda epanduvali lianyamo onjala ya piãla. Omo liaco, Fareo wa tumbika Yosefe komangu yoku soleka okulia vokuenda kuanyamo kua kala elau oco va lipongiyile onjala ya laikele oku iya.
Pana okuti onjala yeya, epata lia Yosefe lina lia kala ocipãla va kuata ekambo liokulia. Noke Yakoba wa tuma vahuva a Yosefe Kegito oku landa okulia. Ovo va sanga Yosefe, pole ka vo limbukile. Yosefe ka li situluile kokuavo pole wa va seteka yu wa limbuka okuti va livela omo vo suvukile calua. Kuenje Yosefe wa li situlula kokuavo. Vosi yavo va saluka calua!—Efetikilo kocipama 40 toke 45.
Nye ove wa lilongisa kulandu owu Wembimbiliya watiamẽla kesepa?—Esepa li pondola oku koka ovitangi viokuti omunu o suvuka manjaye! Tu tange kelivulu Liovilinga 5:17, 18, kuenda Ovilinga 7:54-59, oco tu tale ndomo esepa lia vetiya omanu oku suvuka olondonge via Yesu.—Noke yoku tanga ulandu owu wa limbuka esunga lieci tu sukilila oku yuvula esepa?—
Yosefe wa kala komuenyo 110 kanyamo. Eye wa kuata omãla, olonekulu kuenda oloneka. Citava okuti Yosefe wa va longisa oku li sola pokati kuenda oku yuvula oku li kuatela esepa.—Efetikilo 50:22, 23, 26.
[Atosi pombuelo yamẽla]
a Poku tangela ulandu owu komõla, apa posi o sanga etayo (—), talamapo kamue kuenda u wecelela oku tambulula apulilo volondaka viaye muẽle.
Apulilo:
○ Nye ci lomboloka oku kuata esepa?
○ Esepa lia vetiya vahuva a Yosefe oku linga nye?
○ Momo lie Yosefe a ecelela vahuvaye?
○ Nye tu lilongisa kulandu owu?