Nye Embimbiliya li Popia Catiamẽla Kekambo Liovava a Yela Voluali?
António Guterres usonehi wavelapo wo ONU wa popia hati: “Vosi yetu tu sukila ovava a yela. Pole, omo elikolisilo lioku sandiliya ovava li kasi oku livokiya, tu lavoka ekambo liovava voluali.” Omanu valua voluali ka va kuete ovava a yela oku nyua.
Strdel/AFP via Getty Images
Ange hẽ eteke limue omanu vosi va ka kuata ovava a tẽla? Ale vosi yetu tu ka kala lekambo liovava? Nye Embimbiliya li popia?
Ceci Embimbiliya lilikuminya catiamẽla koku kuata ovava
Embimbiliya li popia okuti eteke limue ka ku ka kala vali ekambo liovava. Ku ka kala ovava alua a yela ha-o a talala.
“Ovava a ka pita vekalasoko, kuenda olondui vetapi lio vekalasoko. Osi ya kukuta yi ka linga ociva cimue covava, kuenda osi yi kuete enyõna, yi ka kala olono viovava.”—Isaya 35:6, 7.
Momo lie tu sukilila oku kolela kohuminyo Yembimbiliya? Tu konomuisi eci Embimbiliya li popia catiamẽla konjila ndomo ongongo ya pangiwa.
Ceci Embimbiliya li popia catiamẽla kongongo kuenda koku ñuala ñuala kuovava
“[Suku] ka lulikile [ongongo] oco yi kale upolokoso, pole, wa yi sovola oco mu tungiwe.”—Isaya 45:18.
Omo okuti Suku wa lulika ongongo oco mu kale omanu, eye wa yi panga lonjila yimue okuti yeca ovava alua ha-o a tala.
“[Suku] o londisa atosi ovava; kuenje atosi aco a linga ombela lombundu; noke alende a sukumũla ovava aco; kuenje a lokela komanu.”—Yovi 36:27, 28.
Ocinimbu eci ci lekisa okuti Suku wa panga ongongo lonjila yimue ya koleliwa yoku yelisa loku eca ovava. Ovava a tunda vongongo kuenda vokalunga, a liongoluila kilu kuenje a loka ndombela. Eci cecelela okuti otembo yosi omanu kuenda ovinyama va kuata ovava a yela.—Ukundi 1:7; Amosi 5:8.
“Ndu wĩhi ombela yalua votembo yaco kuenje osi yi ka ima ovaima ayo kuenda oviti vio vusenge vi ka eca apako alio.”—Ovisila 26:4.
Suku wa likuminyile ku va Isareli kosimbu va enda oku lima, okuti o ka va sumũluisa lapako o vusenge poku lokisa ombela vapuluvi osi. Eye wa kũlĩhĩle okuti oco tu kuate okulia, ombela yi sukila oku loka votembo ya sokiyiwa.
Ndeci Suku a linga la va Isareli kosimbu, ndopo o ka ci lingavo longongo yosi. (Isaya 30:23) Osimbu handi otembo yaco ka ya pitĩlile, ekambo liovava voluali luosi li ka livokiya. Kuenda ekambo liombela, onepa yimue yocitangi caco. Nye vali Embimbiliya li popia catiamẽla koku malako ocitangi cekambo liovava?
Ndomo ocitangi cekambo liovava ci ka potoluiwa
Embimbiliya li lekisa okuti Suku pocakati Cusoma waye, o ka potolola ovitangi viosi vi kasi voluali, oku kongelamo ekambo liovava. (Mateo 6:9, 10) Usoma wa Suku uviali umue u kasi kilu u ka viala ongongo. (Daniele 2:44; Esituluilo 11:15) Usoma wa Suku u ka linga eci olombiali viomanu ka vi tẽla oku linga okuti oku malako ovitangi vi koka ekambo liovava.
Ocitangi: Apongoloko ekalo liofela, a siata oku koka okuti oku ñuala ñuala kuovava ka ku lingiwa lonjila ya suapo. Vovitangi viaco mua kongela ovitenya vialua, andunde anene, nda ana a kokiwa lombela ale oku livokiya kuovava vokalunga.
Ndomo ci ka potoluiwa: Usoma wa Suku u ka potolola ovitangi viosi via siata vongongo. Suku wa likuminya ndoco: “Tala! Ovina viosi ndi vi lingisa viokaliye.” (Esituluilo 21:5) Vakango kuenda kovitumãlo vina okuti cilo ka kuli omanu, mu ka tunda ovava alua kuenda oviendalomuenyo vi ka tungamo. (Isaya 41:17-20) Usoma wa Suku una u ka vialiwa la Yesu Kristu, u ka lavulula olongusu viosi violuali.
Eci Yesu a kala palo posi, wa tulumula ehunguhungu limue liofela li koka usumba. Poku ci linga eca ocindekaise cunene Suku o wĩha. (Marko 4:39, 41) Vemẽhi liuviali wa Kristu, Osoma Yusoma wa Suku, ka ku ka pita vali ovilunga. Omanu va ka sanjukila ombembua yocili loku kolapo kuenda ka va ka kuatela usumba ocilunga lacimue.
Ocitangi: Omanu ka va sokolola kovitangi vi yilila kovina va linga, okuti vi koka ekambo liovava.
Ndomo ci potoluiwa: Suku o ka yelisa ongongo kuenda oku malako ovitanti via kokiwa volondui, voviva, volokalunga kuenda vongongo. Ongongo yi ka linga ocumbo celau. Embimbiliya li popia ndoco: “Ekalasoko kuenda ofeka ya kukuta vi ka yolela, kuenje etapi lio vekalasoko li ka sanjuka kuenda li ka yukisiwa lolonelẽho.”—Isaya 35:1.
Nye ci ka pita la vana va nyõla ekalo liongongo ale ka va kapeleko vakuavo? Suku wa likuminya “oku nyõla vana va kasi oku nyõla ongongo.”—Esituluilo 11:18, etosi; Olosapo 2:21, 22.
Ocitangi: Olundui ka vi kasi oku tatiwa ciwa kuenje ovava a kasi oku tepuluka.
Ndomo ci potoluiwa: Usoma wa Suku u ka tẽlisa ocipango ca Suku okuti, comanu hacoko kuenda ‘u ka viala ongongo.’ (Mateo 6:9, 10) Usoma wa Suku u eca epindiso lia velapo komanu. Ku Isaya 11:9a ku popia ndoco: “Ongongo yi keyuka muẽle lukũlĩhĩso wa Yehova.” Lekuatiso liukũlĩhĩso waco wa velapo, locisola cocili va kuetele Suku kuenda oviluvo viaye viosi, omanu va ka tata ciwa ongongo kuenda ovina vikuavo vi kasimo.
Oco o sange ovolandu akuavo weci Usoma wa Suku u ka linga, tanga ocipama losapi, “Nye Usoma wa Suku u ka Linga?”
Tanga Vembimbiliya kelivulu lia Isaya, ocipama 35, ku lekisa ndomo ongongo yi ka pongoluiwa ocimbo celau.
Tala ovideo losapi Momo Lie Suku a Lulikila Ongongo? oco o lilongise ocipango ca Suku catiamẽla kongongo kuenda komanu.
a Yehova onduko ya Suku. (Osamo 83:18) Tanga ocipama losapi “Yehova Helie?”