CÀNTICO 148
Geovà l’è salvassion
- 1. Nissuni se someia⁀al grando Dio Geovà, - Mi vedo⁀el to poder - In quel che te ghè creà. - E gnanca un nemigo el vinserà - E⁀ai leai - La salvassion darà. - (CORO) - Geovà Dio, l’è salvador dei so servi - E tuti leai⁀i vederà el so poder. - Coi me lavri, de cuor vao parlar - de ti, Geovà, - Che te sì la me Ròcia e me - protegerà. 
- 2. Se sento che me vita la se finirà, - A ti vao suplicar: - “Ò, Giutame Geovà!” - E del to santo trono te scoltarè - E mi sò, - Che me protegerè. - (CORO) - Geovà Dio, l’è salvador dei so servi - E tuti leai⁀i vederà el so poder. - Coi me lavri, de cuor vao parlar - de ti, Geovà, - Che te sì la me Ròcia e me - protegerà. 
- 3. Geovà to voce - là del cielo tronarà. - I to nemighi va, - Saver che⁀i morirà. - Ma mi go tanta pace rento de mi, - Ti te sì, - Quel che me salvarà. - (CORO) - Geovà Dio, l’è salvador dei so servi - E tuti leai⁀i vederà el so poder. - Coi me lavri, de cuor vao parlar - de ti, Geovà, - Che te sì la me Ròcia e me - protegerà. 
(Varda anca Sal. 18:1, 2; 144:1, 2.)