Te ʼu Paki ʼo Te Kele Neʼe Fakapapau
Koutou Fiafia! Ko Te ʼu Topu ʼe Mahuahua ʼi Te Lolo
KO TE polofeta ko Soele neʼe ina fakaloto mālohiʼi te ‘ ʼu foha ʼo Sione ke nātou fīmālie pea ke nātou fakafiafia ia Sehova’. Neʼe ina fakaʼaogaʼi te lolo ʼo te oliva moʼo fakahāhā tanatou fiafia mo tanatou manuʼia: “ ʼE mahino papau ia ko te koga meʼa ta tegaʼi ʼakau ʼe fonu anai ʼi te tegaʼi ʼakau kua fakamaʼa, pea ko te ʼu topu ʼe nātou mahuahua anai ʼi te vino foʼou mo te lolo.” — Soele 2:23, 24.
Kapau neʼe koutou maʼuli ʼi Iselaele ʼi te ʼu temi faka tohi-tapu, ʼe koutou fiafia anai ʼi he tuʼu ōvi ʼi tokotou ʼapi, peʼe ʼi takotou gāueʼaga, he fuʼu oliveto ohage ko tona fakahā ʼi ʼolugaa. ʼE ina faka faigafua anai tokotou maʼuli, pea mo maui mālie. He koʼe koa ʼe maʼuhiga feiā te fuʼu oliveto? — Vakaʼi ia Kau Fakamāu 9:8, 9.
ʼUluaki, koutou fakasiosioʼi lelei tokotou fuʼu oliveto. Ko te ʼu fuʼu oliveto ʼe feala hanatou maʼuli lolotoga te ʼu sēkulō, ko ʼihi ʼe laka ʼi te taʼu e afe, koia ko he sivi ʼe hā ai anai te tāfito ʼe fefeka pea ʼe lanu lefulefu. Ko tokotou fuʼu ʼakau ʼe lagi meta ono tona māʼoluga, mole hage leva tona māʼoluga ko te fuʼu ‘cèdre’, peʼe matalelei ohage ko he fuʼu palema. Ko tona ʼu lau ʼe fuluʼi hega pea mo faka pulapulasi ʼe nātou foaki he malūmalū ʼi te taʼu katoa. ʼE mole koutou faka ʼuhigaʼi pe anai tokotou fuʼu oliveto ki te meʼa ʼe koutou sisio ki ai peʼe ko tona malūmalū. Kailoa!
Ko te fuaʼi ʼakau ʼe ko he meʼa maʼuhiga, te ʼu oliva fuluʼi hega peʼe ʼe lanu ʼuli ʼe lauʼi afe! Neʼe ko he fuʼu ʼakau maʼuhiga ia ki te maʼuli ʼo te hahaʼi ʼi te ʼaho fuli pe pea mo te ʼu gāue ʼi Iselaele. ʼE fisi te fuʼu ʼakau ʼi maio, ko te teuteu ʼaia ki te taʼukai (Sopo 15:33). Ka momoho, pea ʼe fetogi mai te lanu fuluʼi hega ki te lanu vaisi fakapōʼuli peʼe ki te lanu ʼuli.
Ka hoko te taʼukai ʼo te oliva ʼi ʼoketopeli/novepeli, neʼe ko he gāue kinakina. ʼE koutou haha ʼaia te fuʼu ʼakau ke maluku ʼona fua ʼaē kua momoho ki te ʼu mutuʼi meʼa kua folahi ʼi lalo (Teutalonome 24:20). Ko te oliva ʼe fufulu anai ʼi muʼa ʼo tona gaohi, ohage la ko tona tuku ki te vai kona ke fakaʼalu tona ifo kona. Koteā te tahi meʼa ka fai?
Ko te meʼa ʼaia ʼe fakalogo pe anai peʼe feafeaʼi hakotou fakafiafia peʼe ko te maʼu ʼo he lelei ʼi te taʼukai neʼe manuʼia. ʼE feala pe hakotou kai mata te ʼu oliva peʼe koutou tuku ki te vai kona ke feala ki takotou famili hanatou kai ki ai lolotoga he ʼu māhina. ʼE feala pe ko te ʼu oliva ʼe ko he potu tāfito ʼaia ʼo takotou kai, ko he meʼa kai ʼaki he ʼu oliva kano lelei mo he ʼu keke neʼe fai ʼaki te olose.
Kae mahalo ʼe lahi anai te ʼu oliva neʼe koutou tuku kehe heʼe ʼaoga ki te meʼa ʼe lahi tona ʼaoga pea ʼe maʼuhiga: ko te lolo ʼo te oliva. ʼE feala hakotou maʼu he ʼu faʼahiga lolo kehekehe, pea ʼe lahi tona faʼahiga fakaʼaogaʼi. ʼUluaki, ʼe feala hakotou tuki mamalie peʼe koutou tatau te ʼu oliva kua momoho ʼi he tatauʼaga peʼe koutou malamalakiʼi (Mikea 6:15). ʼAki te meʼa ʼaia, ʼe maʼu ai te lolo maʼuhiga, ʼe fakahigoaʼi nei ko ‘vierge extra’, neʼe fakaʼaogaʼi ki te ʼu mālama ʼo te tapenakulo (Ekesote 25:37; 27:20, 21). Koutou fakakaukauʼi muʼa ʼe koutou fiafia anai te fakaʼaogaʼi ʼo te lolo maʼuhiga ʼaia ki te kuka ʼi te lakaga makehe!
Māʼia mo te ʼu oliva ʼaē ʼe mole faʼa lelei, ʼe feala pe tona faka pūpū ʼo tatau heʼe maʼu lahi ai te lolo. Teitei ko te 50 ki te teau ʼo te lolo ʼe maʼu ʼi te pūpū. ʼE feala ke kehekehe te ʼu faʼahiga tatau ʼo te oliva ʼaē ʼe fakaʼaogaʼi, kae ʼe ʼi ai te faʼahiga tatau ʼo te oliva ʼe paki ʼi henī. Ko te ʼu fuaʼi oliva ʼe tataʼo katoa peʼe ko hona tahi koga ʼe ʼai ki te ʼu topu ʼaē ʼe takafuafua. Pea ko he maka momosi meʼa leva ʼe fuli ʼe he asino peʼe ko he tagata, ʼe ina laliki te oliva ʼo haʼu ai leva ki tuʼa te lolo, ʼo tānaki leva ʼi te ʼu foʼi ipu. — Mateo 18:6.
ʼE feala pe ke fakatatau te lolo oliva ki he huʼa aulo: neʼe faka maʼuhiga ʼaupito pea neʼe lahi tona fakaʼaoga. Ko te fuʼu ʼakau e tahi neʼe feala ke ina foaki te lolo ʼi te taʼu katoa ki he famili ʼe toko nima peʼe toko ono. ʼE feala pe ko te meʼa tāfito ʼo tonatou maʼuli, ʼe fakahifo gafua pea ʼe maʼu ai te mālohi (Vakaʼi ia Selemia 41:8; Esekiele 16:13). ʼE feala hakotou fakamagoniʼi ʼihi moʼi lolo ʼo fakaʼaoga leva ko he ʼu meʼa fakamagoni sino peʼe ko he liligi ki te ʼulu ʼo he tahi neʼe fakaafe ko he agamahani ia ʼe fai ki ʼaē neʼe fakaafe (2 Samuele 12:20; Pesalemo 45:7; Luka 7:46). Neʼe feala hakotou fakaʼaogaʼi ko he meʼa faitoʼo moʼo fakafimālieʼi te ʼu mataʼi lavea. — Isaia 1:6; Maleko 6:13; Luka 10:34.
Neʼe mole ko te ʼu meʼa pe ʼaia neʼe tuʼakoi ki ai te fakaʼaogaʼi ʼo te lolo maʼuhiga ʼaia. ʼE toe feala pe foki hakotou fakaʼaoga moʼo fakamālama ʼo tokotou ʼapi, peʼe ko he meʼa ʼofa ki te ʼAtua, peʼe ko he meʼa ki te gaohi koloā. ʼIo, ʼi te ʼu temi faka tohi-tapu, ko te fuʼu oliveto neʼe ko he ʼakau maʼuhiga, koia neʼe feala ai kia Soele hana fakaʼaogaʼi moʼo fakatā te manuʼia mo te fiafia. — Teutalonome 6:11; Pesalemo 52:8; Selemia 11:16; Mateo 25:3-8.
[Nota ʼi te lalo pasina]
a Vakaʼi te paki neʼe fakalahi ʼi te Calendrier des Témoins de Jéhovah 1993.
[Haʼuʼaga ʼo te paki pasina 24]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.