Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w99 1/6 p. 28-31
  • Te ʼu Kaugā Gāue ʼa Paulo Neʼe Ko Ai Ia Nātou?

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • Te ʼu Kaugā Gāue ʼa Paulo Neʼe Ko Ai Ia Nātou?
  • Te Tule Leʼo—1999
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • Neʼe Nātou Kaugā Fagona Mo Ia Pea Mo Tali Kāiga Kia Ia
  • Neʼe Kaugamālie Tona ʼu Kaumeʼa
  • Neʼe Nātou Lagolago Agatonu Kia Ia ʼi Tana Nofo Pilisoni
  • “Ko Maua Ko Te u Kauga Gaue a Te Atua”
  • “Foaki He Fakamoʼoni Katoa”
    Fakamoʼoni Katoa Ki Te Puleʼaga ʼo Te ʼAtua
  • Ke Ke Lototoʼa, ʼe Tokoni Atu Ia Sehova
    Ko Te Tule Leʼo ʼe Ina Kalagaʼi Te PuleʼAga ʼo Sehova (Ako)—2020
  • “ ʼE Au Maʼa Mai Te Toto ʼo Te Tagata Fuli”
    Fakamoʼoni Katoa Ki Te Puleʼaga ʼo Te ʼAtua
  • Ko Paulo ʼi Loma
    Te Tohi ʼo Te ʼu Hisitolia Faka Tohi-Tapu
Hoko Atu
Te Tule Leʼo—1999
w99 1/6 p. 28-31

Te ʼu Kaugā Gāue ʼa Paulo Neʼe Ko Ai Ia Nātou?

ʼI TE tohi faka Tohi-Tapu ʼo Gaue pea mo te ʼu tohi ʼa Paulo, ʼe talanoa ai ki te ʼu hahaʼi ʼe toko teau tupu, neʼe nātou kau ki te kokelekasio faka Kilisitiano ʼo te ʼuluaki sēkulō, pea neʼe nātou felāveʼi mo te “apositolo o te hahai pagani.” (Loma 11:13) ʼE tou ʼiloʼi lelei ʼihi ia nātou ʼaia. ʼE lagi koutou ʼiloʼi te gāue ʼa Apolose, mo Palenapa pea mo Sila. Kae ʼe lagi faigataʼa hakotou fakamatala pe ko ai ia Alikipo, mo Kolotia, mo Tamalisi, mo Lino, mo Pelesita mo Poutone pea mo Sopatolo.

ʼI te ʼu temi kehekehe pea mo te ʼu ʼaluʼaga kehekehe, ko te tokolahi neʼe nātou lagolago fakamalotoloto kia Paulo ʼi tona minisitelio. Ohage la ko Alisitala, mo Luka pea mo Timoteo ʼaē neʼe nātou kaugā gāue mo te ʼapositolo lolotoga ni ʼu taʼu. Neʼe nonofo ʼihi mo ia lolotoga te temi ʼaē neʼe pilisoniʼi ai pe neʼe nātou kaugā fagona mo ia pe neʼe nātou tali kāiga kia ia. Kae meʼa fakaʼofaʼofa foki, he ko ʼihi ohage ko Alikisio, mo Temasi, mo Emelokene pea mo Fikelo, neʼe mole nātou kātaki ʼi te tui faka Kilisitiano.

ʼO ʼuhiga mo ʼihi kaumeʼa ʼo Paulo ohage ko Asikito, mo Helemesi, mo Sulia pea mo Filoloko, ʼe tou ʼiloʼi pe tonatou higoa. Kae ʼe mole tou ʼiloʼi te ʼu higoa ʼo te tokolua ʼa Neleo mo te faʼe ʼa Lufuso pea mo te ʼu higoa ʼo te ʼu kaugā ʼapi ʼo Koloe. (Loma 16:​13-15; 1 Kolonito 1:​11) Kae kapau ʼe kita vakaʼi te ʼu meʼa ʼaē ʼe kita ʼiloʼi ʼo ʼuhiga mo te lauʼi teau hahaʼi ʼaia, pea ʼe feala ai anai ke kita mahino pe neʼe feafeaʼi te gāue ʼa te ʼapositolo ko Paulo. Tahi ʼaē meʼa, ʼe tou ako ai foki ʼe fua lelei anai kia tatou mo kapau ʼe tou fakatahi mo te tokolahi ʼo totatou ʼu tēhina Kilisitiano pea mo tou kaugā gāue mo nātou.

Neʼe Nātou Kaugā Fagona Mo Ia Pea Mo Tali Kāiga Kia Ia

Neʼe tau feʼaluʼaki te ʼapositolo ko Paulo ʼuhi ko tana minisitelio. ʼO mulimuli ki te tohi ʼo Gaue, neʼe fakafuafua e te tagata faitohi ko te loaloaga ʼo tana ʼu folau ʼi te kele pea mo te tai, neʼe teitei kilometa 16 000. ʼI te temi ʼaia neʼe fakagaʼegaʼe te ʼu fagona pea mo tuʼutāmakiʼia. Ohage la, ʼi te ʼu tuʼutāmaki ʼaē neʼe tau mo ia, neʼe moū te ʼu vaka ʼaē neʼe folau ai, neʼe tuʼutāmakiʼia ʼi te ʼu vaitafe, mai te kau kaihaʼa, neʼe ʼi ai te ʼu tuʼutāmaki ʼi te toafa, pea mo te ʼu tuʼutāmaki ʼi te tai. (2 Kolonito 11:​25, 26) Koia neʼe ko he meʼa lelei ke mole fagona tokotahi ia Paulo ʼi tana feʼaluʼaki ʼi te ʼu kolo.

Neʼe fakaloto mālohiʼi ia Paulo e tona ʼu kaugā fagona ʼaki tonatou aga fakakaumeʼa pea mo tanatou tokoni ʼi te faʼahi fakasino ʼi te minisitelio. ʼI ʼihi lakaga, neʼe tuku nātou e Paulo ʼi he ʼu kolo ke feala hanatou tokaga ʼi te faʼahi fakalaumālie ki te ʼu Kilisitiano foʼou. (Gaue 17:14; Tito 1:5) Neʼe maʼuhiga ʼaupito ke kita fagona mo he ʼu kaumeʼa he neʼe lagi lahi te ʼu faigataʼaʼia pea mo te ʼu tuʼutāmaki ʼaē neʼe feala ke hoko kia kita, pea neʼe feala ke nātou fetokoniʼaki. Koia ko te hahaʼi ohage ko Sopatolo, mo Sekunuto, mo Kaio pea mo Tolofimo, ʼaē neʼe nātou kaugā fagona mo Paulo, neʼe lagi nātou lagolago kia Paulo ʼo fua lelei ai tona minisitelio.​—Gaue 20:4.

Neʼe toe maʼuhiga foki te tali kāiga ʼa te ʼu tēhina pea mo te ʼu tuagaʼane. ʼI te temi ʼaē neʼe haʼu ai ia Paulo ki he kolo moʼo fakatuʼutuʼu ai tana gāue fai faka mafola, pe neʼe fia nofo ai ʼi te po pe e tahi, ʼuluaki neʼe tonu ke ina maʼu he potu neʼe feala ke nofo ai. ʼE mahino ia, ʼuhi ko tana feʼaluʼaki tuʼumaʼu, neʼe tonu ke moe ʼi he ʼu palepale kehekehe. Neʼe feala ke nofo ʼi te fale tali fagona kae ʼe ʼui e te hahaʼi fai hisitolia ko te ʼu fale ʼaia neʼe “ ʼuli pea neʼe feala ke hoko kia nātou te ʼu tuʼutāmaki,” koia la ʼaē kapau neʼe feala pea neʼe nofo Paulo ʼi te ʼu ʼapi ʼo te ʼu tēhina.

ʼE tou ʼiloʼi te ʼu higoa ʼo ʼihi ʼaē neʼe tali kāiga kia ia​—ko Akila pea mo Pilisika, mo Kaio, mo Iasono, mo Litia, mo Manasone, mo Filemone pea mo Filipo. (Gaue 16:​14, 15; 17:7; 18:​2, 3; 21:​8, 16; Loma 16:23; Filemone 1, 22) ʼI Filipe, mo Tesalonika pea mo Kolonito, neʼe nofo Paulo ʼi te ʼu ʼapi ʼaia, pea neʼe feala ai ke ina fakatuʼutuʼu tana gāue faka misionea. ʼI Kolonito, ko Tito Susitusi ʼaē neʼe tali kāiga kia Paulo, ke feala ke hoko atu e te ʼapositolo tana fai faka mafola.​—Gaue 18:7.

Neʼe Kaugamālie Tona ʼu Kaumeʼa

ʼE mahino papau ia, neʼe ʼi ai he ʼu suvenia kehekehe ʼo ʼuhiga mo te ʼu feʼilo ʼo Paulo he neʼe nātou felāveʼi mo ia ʼi te ʼu ʼaluʼaga kehekehe. Ohage la ko Malia, mo Pelesita, mo Foepene, mo Tolufano pea mo Tufosa, neʼe ko te ʼu tuagaʼane ʼaē neʼe kaugā gāue mo Paulo pea neʼe vikiʼi nātou ʼuhi ko tanatou gāue kinakina. (Loma 16:​1, 2, 6, 12) Neʼe papitemaʼi e Paulo ia Kilisipo, mo Kaio pea mo te loto fale ʼo Setefano. Ko Tenisio pea mo Tamalisi neʼe nā tali te logo ʼo ʼuhiga mo te moʼoni mai ia Paulo ʼi Ateni. (Gaue 17:34; 1 Kolonito 1:​14, 16) Ko Atonikusi pea mo Ioniusi neʼe ko “he u apositolo iloa i te kau apositolo,” ʼaē neʼe kua fualoa age tanā Kilisitiano ia Paulo, pea neʼe ina ʼui ʼo ʼuhiga mo nāua neʼe ko hona ʼu “kauga pilisoni.” Lagi neʼe nā pilisoni mo ia ʼi he tahi lakaga. Pea neʼe ina toe ʼui foki ʼo ʼuhiga mo nāua pea mo Helotiano, mo Iasone, mo Lukio pea mo Sosipatolo, neʼe ko hona ʼu “kaiga.” (Loma 16:​7, 11, 21) Logope la ko te kupu faka Keleka ʼaē ʼe fakaliliu ʼaki te kupu “kaiga” ʼe toe feala foki ke faka ʼuhiga ki te “hahaʼi ʼe fenua tahi,” kae ko tona ʼuluaki faka ʼuhiga ʼe ko te ʼu “kāiga ʼe taʼiake tahi.”

Ko te tokolahi ʼo te ʼu kaumeʼa ʼo Paulo neʼe nātou kaugā fagona mo ia ʼuhi ko te logo lelei. ʼO hilifaki kia nātou ʼaē ʼe tou ʼiloʼi lelei, neʼe toe ʼi ai mo Akaiso, mo Folotunato pea mo Setefano pea neʼe nātou feʼoloʼaki mai Kolonito ki Efeso ke nātou fono mo Paulo pea mo palalau ʼo ʼuhiga mo te ʼaluʼaga fakalaumālie ʼo tonatou kokelekasio. Pea neʼe lotolelei Alatemaso pea mo Tukiko ke nā folau ʼo faka felāveʼi mo Tito ʼaē neʼe tauhi ʼi te motu ʼo Kelete, pea ko Senasi pea mo Apolose neʼe nā teuteu ke nā folau fakatahi.​—1 Kolonito 16:17; Tito 3:​12, 13.

ʼE fakahā mai e Paulo he ʼu meʼa maʼuhiga pea mo lelei ʼaupito ʼo ʼuhiga mo ʼihi. Ohage la, ʼe ina ʼui mai ko Epaineto neʼe ko “te uluaki fua o Asia,” ko Elaseto neʼe ko “te pule paaga o te kolo,” ko Luka neʼe ko he tōketā, ko Litia neʼe ko he fafine faifakatau kie-kula, pea neʼe fakaʼaogaʼi e Paulo ia Telesio moʼo fai te tohi ki te kau Loma. (Loma 16:​5, 22, 23; Gaue 16:14; Kolose 4:​14) Kia nātou ʼaē ʼe nātou fia ʼiloʼi lelei te ʼu hahaʼi ʼaia, ʼe toe ʼāsili age tanatou fia ʼiloʼi nātou ʼaki te ʼu fakamatala nounou ʼaia.

Ko ʼihi ʼo te ʼu kaumeʼa ʼo Paulo neʼe fakahā age kia nātou he ʼu logo pea ʼe tuʼu ʼi te Tohi-Tapu ʼi te temi nei. Ohage la, ʼi tana tohi ki te kau Kolose, neʼe fakaloto mālohiʼi fēnei e Paulo ia Alikipo: “Tokaga ki te gaue nee ke tali i te Aliki, ke ke fakahoko.” (Kolose 4:​17) ʼE mahino ia, ko Eutia pea mo Sunitika neʼe tonu ke nā fakatokatoka tonā ʼu fihifihia. Koia neʼe uga nāua e Paulo ʼaki te tokoni ʼo he “kaumea” ʼi Filipe, ke nā “lototahi i te Aliki.” (Filipe 4:​2, 3) ʼE mahino papau ia, ko te ʼu tokoni ʼaia ʼe ʼaoga kia tatou fuli.

Neʼe Nātou Lagolago Agatonu Kia Ia ʼi Tana Nofo Pilisoni

Neʼe tuʼa lahi te pilisoniʼi ʼa Paulo. (2 Kolonito 11:23) ʼI te ʼu lakaga ʼaia, ko te kau Kilisitiano ʼo te ʼu kolo ʼaē neʼe nofo pilisoni ai, neʼe lagi nātou faiga ke nātou fakamaʼamaʼa te faigataʼaʼia ʼaē neʼe tau mo ia. ʼI tana nofo pilisoni ʼi Loma, neʼe fakagafua kia ia ke ina lue he ʼapi lolotoga taʼu e lua pea neʼe feala ke ʼaʼahi ia ia e tona ʼu kaumeʼa. (Gaue 28:30) Lolotoga te temi ʼaia, neʼe ina fai te ʼu tohi kia Filemone pea mo te ʼu kokelekasio ʼi Efeso, mo Filipe pea mo Kolose. ʼE lahi te ʼu meʼa ʼe tou ako ai ʼo ʼuhiga mo nātou ʼaē neʼe nātou lagolago kia Paulo ʼi tona temi pilisoni.

Ohage la, ʼe tou ako ai ko Onesimo, te tagata kaugana ʼa Filemone ʼaē neʼe hola, neʼe felāveʼi mo Paulo ʼi Loma, ohage ko Tukiko ʼaē neʼe kaugā fagona mo Onesimo ʼi tana toe liliu ki tona pule. (Kolose 4:​7-9) Ko Epafolotito neʼe ina fai he fagona loaloaga mai Filipe moʼo ʼave kia Paulo he meʼa ʼofa mai tona kokelekasio pea neʼe mahaki ai. (Filipe 2:​25; 4:​18) ʼI Loma neʼe kaugā gāue mo Paulo ia Alisitaloko, mo Maleko pea mo Sesu ʼaē ʼe toe higoaʼi ko Susitusi, pea neʼe ko nātou ʼaia ʼaē neʼe talanoa ki ai Paulo ʼi tana ʼui fēnei: “E ko natou sutea’pe aia e gaue fakatahi mo au ki te Puleaga o te Atua, kua natou liliu kia te au ko he fakafimalie.” (Kolose 4:​10, 11) ʼO fakatahi mo te ʼu hahaʼi agatonu ʼaia, neʼe toe ʼi ai foki mo Timoteo pea mo Luka, pea mo Temasi ʼaē neʼe ina līaki leva ia Paulo, he neʼe manako ki te mālama.​—Kolose 1:1; 4:​14; 2 Timoteo 4:​10; Filemone 24.

Neʼe mole he tahi ia nātou ʼaia neʼe haʼu mai Loma, kae neʼe nātou nonofo ai moʼo lagolago kia Paulo. Lagi neʼe ʼōmai pe ʼihi moʼo tokoni kia ia lolotoga tona temi pilisoni. Pea ʼe mahino papau ia, neʼe fai e ʼihi tana ʼu fekau, pea neʼe ina fekauʼi ʼihi ki te ʼu kolo mamaʼo ke nātou ʼolo ʼo gāue ai, pea ko ʼihi neʼe nātou tohi te ʼu meʼa ʼaē neʼe ʼui age e Paulo. ʼE ko he ʼu fakamoʼoni lelei ʼaia ʼo tonatou ʼofa pea mo tanatou agatonu kia Paulo pea mo te gāue ʼa te ʼAtua!

ʼAki te ʼu palalau fakaʼosi ʼo te ʼu tohi ʼa Paulo, ʼe mahino mai kia tatou, neʼe felogoi ia Paulo mo te tokolahi ʼo te ʼu tēhina pea mo te ʼu tuagaʼane, kae neʼe mole gata pe kia nātou ʼaē ʼe tou ʼiloʼi tonatou ʼu higoa ʼi te temi nei. ʼI he ʼu lakaga kehekehe, neʼe ina tohi fēnei: “E tala atu te u ofa o te kaigalotu katoa,” pea “E ofa atu kia te koe ia natou aeni e fakatahi mo au.”​—2 Kolonito 13:12[13]; Tito 3:​15; Filipe 4:​22.

Lolotoga te lua pilisoniʼi ʼa Paulo ʼi Loma pea mo tana ʼamanaki mate faka maletile, neʼe ina manatuʼi tuʼumaʼu tana ʼu kaugā gāue. Neʼe kei ina fakatuʼutuʼu te ʼu gāue ʼa ʼihi. Neʼe ina fekauʼi ia Tito pea mo Tukiko ke nā misionea, pea neʼe ʼalu ia Keleseni ki Kalate, pea neʼe nofo ia Elasato ʼi Kolonito, pea neʼe nofo ia Tolofimo ʼi Mile he neʼe mahaki, kae neʼe fakatuʼutuʼu e Maleko pea mo Timoteo ke nā ʼolo kia ia. Neʼe nofo ia Luka mo Paulo pea ʼi tana fai tana lua tohi kia Timoteo, neʼe fakaʼalofa age ki ai te tahi ʼu tēhina pea mo te ʼu tuagaʼane, ʼo kau ki ai ia Epulose, mo Poutone, mo Lino pea mo Kolotia he neʼe nātou toe nonofo mo Paulo. Neʼe nātou faiga mālohi ke nātou tokoni kia Paulo. Neʼe toe ʼofa age ia Paulo kia Pilisika pea mo Akila pea mo te loto fale ʼo Onesifolo. Kae meʼa fakaʼofaʼofa, heʼe ʼi te temi faigataʼa ʼaia, neʼe līaki ia ia e Temasi, pea neʼe lahi te ʼu faigataʼaʼia neʼe fakatupu kovi kia Alikisio.​—2 Timoteo 4:​9-​21.

“Ko Maua Ko Te u Kauga Gaue a Te Atua”

Neʼe tahitahiga te nofo tokotahi ʼa Paulo ʼi tana gāue faka mafola. ʼE ʼui fēnei mai e E. Earle, te tagata fai fakamahino ʼo te Tohi-Tapu: “ ʼE mahino mai kia tatou, ko Paulo neʼe ko he misionea neʼe kaugamālie tana ʼu kaugā gāue. Ei, neʼe fakatahi tuʼumaʼu ia Paulo mo tona ʼu kaumeʼa.” ʼAki te takitaki ʼa te laumālie maʼoniʼoni ʼo te ʼAtua, neʼe uga e Paulo te hahaʼi tokolahi ke nātou kau fakamalotoloto ki te fai faka mafola, pea neʼe ina fakatuʼutuʼu te ʼu gāue faka misionea neʼe fua lelei. Neʼe lagolago kia ia tona ʼu kaumeʼa, mo ʼihi hahaʼi neʼe tokoni faka temi pe, mo ʼihi hahaʼi mālolohi pea mo te tokolahi ʼo te kau fai faka mafola neʼe nātou agavaivai. Neʼe mole gata pe ki tanatou gāue fakatahi kae ʼe hā lelei mai, neʼe nātou feʼofani pea neʼe ko he ʼu kaumeʼa lelei, tatau aipe pe neʼe lahi feafeaʼi tanatou gāue mo Paulo.

Neʼe ʼui ʼo ʼuhiga mo te ʼapositolo ko Paulo neʼe ko he tagata neʼe “faigafua tana maʼu kaumeʼa.” Neʼe ina fai he gāue lahi moʼo fakaaʼu te logo lelei ki te ʼu puleʼaga, kae neʼe mole faiga ke gāue tokotahi pe. Neʼe gāue fakatahi mo te kokelekasio faka Kilisitiano ʼaē kua fakatuʼutuʼu. Neʼe mole laupisi ʼo ʼuhiga mo te ʼu fua lelei ʼo tana gāue, kae neʼe agavaivai pea neʼe ina ʼui ko ia ko te tagata kaugana pe, kae ko te ʼAtua ʼaē ʼe tonu ke vikiʼi he neʼe ko ia ʼaē neʼe ina fakatuputupu.​—1 Kolonito 3:​5-7; 9:​16; Filipe 1:1.

Ko te temi ʼo Paulo neʼe kehe mo totatou temi, kae logope la te ʼu ʼaluʼaga kehekehe ʼaia, ia ʼaho nei ʼe mole tonu ke manatu he tahi ʼo te kokelekasio faka Kilisitiano, ʼe feala peʼe tonu ke tō kehe ʼi te kokelekasio. Kae ʼe tonu ke tou kaugā gāue tuʼumaʼu mo te kautahi ʼa te ʼAtua, mo totatou kokelekasio pea mo totatou ʼu tēhina mo tuagaʼane. ʼE ʼaoga kia tatou tanatou tokoni, mo tanatou lagolago mai kia tatou pea mo tanatou fakaloto fīmālieʼi tatou ʼi te ʼu temi ʼaē ʼe lelei mo te ʼu temi faigataʼa. ʼE tou maʼu te pilivilesio ʼaē ke tou kau ki te ‘famili katoa ʼo totatou ʼu tēhina ʼi te malamanei.’ (1 Petelo 5⁠:⁠9, MN) Kapau ʼe tou fakahoko agatonu tatatou gāue pea mo tou fetokoniʼaki ʼi te ʼofa, ohage ko te meʼa ʼaē neʼe fai e Paulo, pea ʼe feala ke tou ʼui ko tatou te ʼu “kauga gaue a te Atua.”​—1 Kolonito 3:⁠9.

[Paki ʼo te pasina 31]

APOLOSE

ALISITALA

PALENAPA

LITIA

ONESIFOLO

TELESIO

TUKIKO

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae