Tonatou Maʼuli
ʼE Mū Te Mālama Fakalaumālie ʼi Te ʼu Fenua Alape
NEʼE FAKAMATALA E NAJIB SALEM
ʼI te ʼuluaki sēkulō ʼo totatou temi, neʼe mū te mālama ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua mai te ʼu fenua Alape pea neʼe kaku ki te ʼu potu taupotu ʼo te kele. Lolotoga te 20 sēkulō, neʼe toe liliu te mālama ʼaia ʼo toe fakainaina te koga ʼaia ʼo te malamanei. Koutou tuku muʼa ke ʼau fakamatala atu pe neʼe hoko feafeaʼi te faʼahi ʼaia.
NEʼE ʼau tupu ʼi te 1913 ʼi te kolo ʼo Amioun ʼi te potu noleto ʼo Lipania. Neʼe ko te taʼu fakaʼosi ʼo te tokalelei ʼo te malamanei, koteʼuhi neʼe kamata te ʼUluaki Tau Faka Malamanei ʼi te taʼu ʼaē neʼe hoa mai kiai. ʼI te ʼosi ʼo te taʼu ʼi te 1918, ko Lipania, ʼaē neʼe lau ʼi te temi muʼa ko te fenua matalelei ʼaupito ʼo te ʼu fenua Alape, neʼe kua vaivai ʼi te faʼahi faka ekonomika pea mo te faʼahi faka politike.
ʼI te 1920, ʼi te toe kamata gāue ʼo te laposi ʼi Lipania, neʼe mātou maʼu te ʼu tohi mai te hahaʼi Lipania ʼaē ʼe maʼuʼuli ʼi ʼihi fenua. Ia nātou ʼaia neʼe kau ai taku ʼu faʼe tagata ko Abdullah pea mo George Ghantous. Neʼe nā faitohi mai ki tanā tāmai, ia Habib Ghantous, taku kui tagata, ʼo fakamatalatala age ki ai te Puleʼaga ʼo te ʼAtua. (Mateo 24:14) Neʼe manukinukiʼi taku kui ʼuhi ko te ʼu fakamatala ʼaē neʼe ina fai ki te hahaʼi ʼo te kolo, ʼo ʼuhiga mo te ʼu logo mai tona ʼu foha. Neʼe feʼāveʼaki te logo e te hahaʼi ʼo te kolo neʼe fakaloto mālohiʼi age e te ʼu foha ʼo Habib ke ina fakatau tana kele, pea ke ina totogi hana asino, pea ke ʼalu ʼo fai faka mafola.
Te Kamataʼaga ʼo Te Mafola ʼo Te Mālama
ʼI te taʼu ʼaē neʼe hoa mai kiai, ʼi te 1921, ko Michel Aboud, ʼaē neʼe nofo ʼi Brooklyn, ʼi New York, ʼi Amelika, neʼe toe liliu ki Tripoli, ʼi Lipania. Neʼe kau ki te kau ako faka Tohi-Tapu, te higoa ʼāfea ʼaia ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Logope ko te tokolahi ʼo te ʼu kaumeʼa pea mo te famili ʼo te Tēhina ko Aboud neʼe mole nātou tali te logo ʼo te Tohi-Tapu, kae ko te ʼu tagata ʼiloa e toko lua neʼe nā tali, ko te polofesea ko Ibrahim Atiyeh, pea mo te tōketā toʼo nifo ko Hanna Shammas. ʼI tona fakahagatonu, neʼe fakaʼaogaʼi e te tōketā ko Shammas tona ʼapi mo tona fale toʼo nifo, ke fai ai te ʼu fono faka Kilisitiano.
Neʼe kei ʼau veliveli ʼi te temi neʼe ʼōmai ai ia te Tēhina ko Aboud pea mo te Tēhina ko Shammas ʼo ʼaʼahi te kolo ko Amioun, ʼaē neʼe ʼau nofo ai. Neʼe malave ʼaupito kia ʼau tanā ʼaʼahi, pea neʼe ʼau kamata gāue tahi mo te Tēhina ko Aboud ʼi te fai faka mafola. Lolotoga taʼu e 40 neʼe ma gāue fakatahi ʼi te minisitelio, ʼo aʼu ki te mate ʼo te Tēhina ko Aboud ʼi te 1963.
Mai te 1922 ʼo aʼu ki te 1925, neʼe mafola lahi te mālama ʼo te moʼoni faka Tohi-Tapu ki te ʼu kolo liliki ʼi te potu noleto ʼo Lipania. Ko te toko 20 peʼe 30 hahaʼi neʼe fakatahitahi ki he ʼapi moʼo palalau ai ki te Tohi-Tapu ʼi Amioun. Neʼe fekauʼi e te kau takitaki lotu te tamaliki ke nātou tā logoaʼa te ʼu gaʼasi tini pea mo kalaga leʼo lahi moʼo fakalelu tamatou ʼu fono, koia ʼi ʼihi temi neʼe mātou fakatahitahi ʼi te vao matuʼa.
ʼI taku kei tūpulaga, neʼe fakahigoaʼi ʼau ko Timoteo, ʼuhi ko taku faiga mālohi ʼi te minisitelio, pea mo taku kau ki te ʼu fono faka Kilisitiano fuli. Neʼe fakatotonu mai e te pule ʼo te faleako ke mole ʼau toe kau ki “te ʼu fono ʼaia.” Kae ʼi taku fakafisi kiai, neʼe fakamavae ʼau ʼi te faleako.
Ko Te Faka Mafola ʼi Te ʼu Fenua ʼo Te Tohi-Tapu
Hili pe ʼaia taku papitema ʼi te 1933, pea neʼe ʼau kamata gāue pionie, ko te higoa ʼaia ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼaē ʼe fai faka mafola temi katoa. Logope neʼe mātou tokosiʼi, kae neʼe mātou fai faka mafola ʼi te kolo mamaʼo ʼo te potu noleto ʼo Lipania, ʼo mātou kaku ki Beyrouth pea mo tona ʼu tuʼa kolo ʼo feiā mo te potu saute ʼo Lipania. ʼI te ʼu ʼuluaki taʼu ʼaia, neʼe ko he agamāhani tamatou ʼolo lalo peʼe mātou heheka ʼi he asino, ohage ko tona fai e Sesu Kilisito pea mo tana kau tisipulo ʼo te ʼuluaki sēkulō.
ʼI te 1936, ko Yousef Rahhal, ko he tagata Lipania neʼe kua fualoa tana nofo ʼi Amelika, neʼe ʼalu muʼa ʼo haʼele ki Lipania. Neʼe ina ʼave tana ʼu fakatagi. Neʼe mātou fakapipiki te ʼu fakatagi ʼaia ki te motokā, ko te Ford 1931, pea neʼe mātou ʼolo ʼi Lipania pea mo Silia, ʼo ʼave te logo ʼo ʼuhiga mo te Puleʼaga ki te ʼu koga meʼa mamaʼo. Ko te fakatagi ʼaia neʼe lava logoʼi e he tahi ia kilometa e 10. Neʼe hake te hahaʼi ki tonatou fuga fale ke nātou logo ki te ʼu leʼo ʼaia neʼe hage ʼe haʼu mai selo. Ko ʼihi hahaʼi ʼi te ʼu gāueʼaga neʼe nātou līaki tanatou gāue kae nātou fakaōvi mai ke nātou fakalogo.
Ko taku ʼu folau fakamuli mo Yousef Rahhal neʼe ma ʼolo ki Alep, ʼi Silia, ʼi te temi nive ʼo te 1937. ʼI muʼa ʼo tana liliu ki Amelika, neʼe ma folau ki Palesitina. Neʼe ma ʼaʼahi te kolo ʼo Haïfa pea mo Selusalemi, ʼo feiā mo te ʼu kolo liliki ʼo te fenua. Neʼe ma felāveʼi ai mo Ibrahim Shehadi, neʼe ʼau feʼiloʼiʼaki mo ia he neʼe ma fefaitohiʼaki. Neʼe tuputupu ia Ibrahim ʼi te mālama ki te Tohi-Tapu, pea ʼi tamā ʼaʼahi ia ia neʼe kamata kau mo māua ki te fai faka mafola ʼi te ʼu ʼapi.—Gaue 20:20.
Neʼe ʼau fia felāveʼi mo te polofesea ko Khalil Kobrossi, neʼe ko he tagata neʼe mālohi tana pipiki ki te Lotu Katolika, kae neʼe fefaitohiʼaki mo te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova moʼo fai tana ako. Neʼe ina maʼu feafeaʼi te tuʼasila ʼa te kau Fakamoʼoni ʼi Lipania? ʼI te fale koloā ʼi Haïfa, neʼe kofukofu e te tagata ʼo te fale koloā te meʼa kai ʼa Khalil ʼaki te moʼi pepa neʼe ina haeʼi mai te ʼu tohi ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Neʼe tuʼu ai te tuʼasila ʼi te moʼi pepa ʼaia. Neʼe mātou fiafia ʼi tamatou ʼaʼahi ʼaia, pea ki muli age, ʼi te 1939, neʼe haʼu ki Tripoli ʼo papitema ai.
ʼI te 1937, neʼe tau ia Petros Lagakos pea mo tona ʼohoana ki Tripoli. Lolotoga te ʼu taʼu ʼaē neʼe hoa mai kiai, neʼe lahi te ʼu koga meʼa ʼo Lipania mo Silia neʼe mātou gāue toko tolu ai, moʼo tala te logo ʼo te Puleʼaga ki te hahaʼi ʼi ʼonatou ʼu ʼapi. Ki muli age neʼe mate te Tēhina ko Lagakos ʼi te 1943, pea neʼe lahi te ʼu kolo lalahi pea mo te ʼu kolo liliki ʼo Lipania, mo Silia pea mo Palesitina neʼe kua ʼave kiai te mālama fakalaumālie e te kau Fakamoʼoni. ʼI ʼihi temi, lagi ko he toko 30 ia mātou neʼe mātou kamata ʼolo motokā peʼe ʼolo papikā ʼi te hola 3 māfoatā ke mātou ʼolo ki te ʼu koga meʼa mamaʼo ʼaupito.
ʼI te ʼu taʼu 1940, neʼe fakaliliu e Ibrahim Atiyeh Te Tule Leʼo ki te faka Alape. ʼOsi ʼaia pea neʼe ʼau hiki nima tuʼa fā te nusipepa ʼaia ʼo ʼau momoli ki te kau Fakamoʼoni ʼi Palesitina, ʼi Silia, pea mo Esipito. ʼI te temi ʼaia lolotoga te Lua Tau Faka Malamanei, neʼe lahi te fakafeagai ki tamatou fai faka mafola, kae neʼe mātou haga taupau ʼamatou ʼu felogoi mo nātou ʼaē neʼe ʼoʼofa ki te moʼoni faka Tohi-Tapu ʼi te ʼu fenua Alape. Neʼe ʼau fai te mape ʼo te ʼu kolo lalahi pea mo te ʼu kolo liliki, pea neʼe mātou vakaʼi he puleʼaki ke mātou fakakaku te logo lelei kia nātou.
ʼI te 1944, lolotoga te Lua Tau Faka Malamanei, neʼe ʼau ʼohoana mo Evelyn, te ʼofafine ʼo toku kaugā pionie ko Michel Aboud. Ki muli age neʼe ma maʼu tamā ʼu tamaliki e toko tolu, te taʼahine e tahi mo tama e lua.
Ko Te Gāue Mo Te Kau Misionea
ʼI te ʼosi ʼo te tau, neʼe ʼōmai te ʼu ʼuluaki misionea mai te Faleako ʼo Kalaate ki Lipania. Neʼe fakatuʼu ai te ʼuluaki kokelekasio ʼi Lipania, pea neʼe hinoʼi ʼau ke ʼau taupau te kūtuga ʼaia. Pea ʼi te 1947, neʼe haʼu ia Nathan H. Knorr mo tana tagata sikalaipe, ia Milton G. Henschel, ʼo ʼaʼahi ia Lipania pea mo fakaloto mālohiʼi te ʼu tēhina. Hili ʼaia pea tau mai ʼihi misionea, pea neʼe lahi tanatou tokoni mai kia mātou ki te fakatuʼutuʼu ʼo te minisitelio pea mo te takitaki ʼo te ʼu fono ʼo te kokelekasio.
ʼI tamatou tahi fagona ki te koga meʼa mamaʼo ʼi Silia, neʼe mātou tau mo te fakafeagai ʼa te ʼēpikopō ʼo te koga meʼa ʼaia. Neʼe ina tukugakoviʼi mātou neʼe mātou tufa te ʼu tohi Sionistes. Ko te meʼa faikehe, heʼe ʼi muʼa ʼo te 1948 neʼe tau fakahigoaʼi mātou e te kau takitaki lotu ko te kau “Kominisi.” ʼI te lakaga ʼaia, neʼe puke mātou pea neʼe fakafehuʼi mātou lolotoga te ʼu hola e lua, ʼo mātou fai ai te fagonogono lelei.
ʼI te ʼosi ʼo te fakafehuʼi, ko te tuʼi fakamāu ʼaē neʼe fakalogo ki tamatou fakamatala neʼe ina ʼui fēnei: “Logope ʼe ʼau fehiʼa ki te kava [ko he palalau fakatā neʼe faka ʼuhiga ki te ʼēpikopō] ʼaē neʼe ina fai te ʼu tukugakovi kia koutou, kae ʼe ʼau fakamālo ki ai he neʼe ina foaki mai he faigamālie ke ʼau felāveʼi mo koutou pea ke ʼau logo ki ʼakotou akonaki.” Pea neʼe fai fakalelei mai kia mātou.
Hili kiai te ʼu taʼu e hogofulu, ʼi taku ʼalu kā ki Beyrouth, neʼe ʼau kamata fai palalau mo te tagata neʼe ma heheka tahi, ko te tagata poto ʼi te gāue kele. ʼOsi ʼaia te ʼu kiʼi minuta ʼi tana ʼosi fakalogo ki taku fakamatala totatou ʼu akonaki, neʼe ina ʼui mai neʼe kua logo ki te ʼu palalau feiā ʼi tona kaumeʼa ʼi Silia. Neʼe ko ai tona kaumeʼa? Neʼe ko te tuʼi fakamāu ʼaē neʼe fakalogo ki te fakamāuʼi ʼo mātou, kua hili kiai taʼu e hogofulu!
Lolotoga te ʼu taʼu 1950, neʼe ʼau ʼaʼahi te kau Fakamoʼoni ʼi Ilakia pea mo fai faka mafola mo nātou ʼi te ʼu ʼapi. Neʼe tuʼa lahi mo taku ʼalu ki Solotane pea mo Cisjordanie. ʼI te 1951, neʼe ʼau kau ki te toko fā kau Fakamoʼoni ʼaē neʼe ʼolo ki Petelehemi. Neʼe mātou fai ai te Fakamanatu ʼo te Taumafa ʼa te ʼAliki. ʼI muʼa ʼo te ʼaho ʼaia ko nātou fuli ʼaē neʼe kau ki te ʼaho ʼaia neʼe nātou ʼolo kā ki te Vaitafe ʼo Solotane, pea neʼe papitema ai te toko 22 moʼo fakahā kua nātou foaki tonatou maʼuli kia Sehova. Ka mātou tau mo he fakafeagai, pea neʼe mātou tali fēnei: “Neʼe mātou ʼōmai moʼo tala atu kia koutou ʼe ʼi ai tokotou foha ʼe liliu anai ko te Hau ki te kele katoa! He koʼe ʼe koutou punamaʼuli? ʼE tonu ke koutou fakafiafia!”
Ko Te Fai Faka Mafola ʼi Te Lotolotoiga ʼo Te ʼu Faigataʼaʼia
ʼI te agamāhani ko te hahaʼi ʼi te ʼu fenua Alape ʼe nātou agalelei, mo agavaivai, pea mo tali kāiga. Tokolahi ia nātou ʼe nātou fakalogo fakalelei ki te logo ʼo ʼuhiga mo te Puleʼaga ʼo te ʼAtua. ʼE moʼoni ia, ʼe mole ʼi ai he meʼa ʼe fakaloto fīmālie age ʼi takita ʼiloʼi ʼaē kua vave fakahoko te fakapapau ʼaenī ʼa te Tohi-Tapu: “Ko te Atua e fakatahi anai mo [tana hahaʼi]. E ina holoholo anai ia loimata fuape i onatou fofoga, pea e mole toe mau anai te mate. E mole toe mau anai he putu, pe ko he lauga, pe ko he mamahi.”—Apokalipesi 21:3, 4.
Neʼe ʼau fakatokagaʼi ʼe lahi te hahaʼi ʼe fakafeagai mai kae mole nātou mahino lelei ki tatatou gāue pea mo te logo ʼaē ʼe tou tala. Neʼe lahi ʼaupito te ʼu fakamatala loi ʼaē neʼe fai e te kau takitaki lotu ʼo te Keletiate ʼo ʼuhiga mo tatou! Koia, lolotoga te tau faka fenua ʼaē neʼe kamata ʼi Lipania ʼi te 1975 pea neʼe taʼu 15 tona fai, neʼe lahi te ʼu faigataʼaʼia neʼe tau mo te kau Fakamoʼoni.
ʼI te tahi lakaga, neʼe ʼau lolotoga fai te ako faka Tohi-Tapu mo te famili neʼe nātou tauhi mālohi ki te lotu. Neʼe ʼiʼita te kau takitaki lotu ki te tuputupu ʼa te hahaʼi ʼaia ʼi te mālama ki te ʼu moʼoni faka Tohi-Tapu. ʼI te tahi po, ko te kūtuga lotu neʼe ina fakaneke tana hahaʼi lotu ke nātou maumauʼi te fale koloā ʼo te famili, pea neʼe nātou tutu te ʼu koloā ko tona tau ko te 1 000 000 falā. ʼI te po pe ʼaia, neʼe nātou ʼōmai ʼo ʼave ʼau. Kae neʼe ʼau lava palalau fakahagatonu mo tanatou pule, ʼo fakamahino age kia nātou kanapaula ko nātou neʼe ko he kau Kilisitiano moʼoni, ʼe mole nātou agamālohi feiā anai. ʼAki taku palalau ʼaia, neʼe ina fakatotonu ke fakatuʼu te motokā pea ke tuku age ʼau.
ʼI te tahi lakaga, neʼe puke ʼau e te toko fā ʼo te kūtuga tau. ʼI tanatou ʼosi fakamatakuʼi tuʼa lahi ia ʼau, fokifā pe ko tonatou pule ʼaē neʼe ina ʼui ʼe ina fanahi anai ʼau, neʼe ina fetogi tana fakatuʼutuʼu, ʼo tuku age ai ʼau. Ko te ʼu tagata e toko lua ia nātou ʼaia ʼe pilisoniʼi nei, ʼuhi ko te fai fakapō pea mo te kaihaʼa, pea ko te tahi toko lua neʼe matehi.
Ko Te Tahi ʼu Faigamālie Moʼo Fagonogono
ʼE ʼau tautau folau. ʼI taku tahi folau mai Beyrouth ki Amelika, neʼe ʼau heka tahi mo Charles Malek, ko te minisi ʼāfea ʼo Lipania ki te ʼu gāue mo ʼihi fenua. Neʼe ina fakalogo fakalelei, pea mo leleiʼia te ʼu vaega fuli ʼaē neʼe ʼau lau age ʼi te Tohi-Tapu. ʼI te ʼosi ʼo taku palalau, neʼe ina ʼui mai neʼe ako ʼi te fale ako ʼi Tripoli, pea ko tana tagata faiako neʼe ko Ibrahim Atiyeh, te tagata ʼaē neʼe fakahā age ki ai te moʼoni e te tāmai ʼo toku ʼohoana! Neʼe ʼui e Malek neʼe akoʼi age ki ai e Ibrahim ke fakaʼapaʼapa ki te Tohi-Tapu.
ʼI te tahi folau, neʼe ʼau heka tahi mo te tagata fakafofoga ʼo Palesitina ʼi te Kautahi ʼo te ʼu Puleʼaga Fakatahi. Neʼe maʼu te faigamālie ke ʼau palalau age ki ai ʼo ʼuhiga mo te logo lelei ʼo te Puleʼaga ʼo te ʼAtua. Neʼe ina ʼave ʼau ki te famili ʼo tona tēhina ʼi New York, pea neʼe ʼau tautau ʼalu kia nātou. Neʼe ʼi ai mo toku kāiga neʼe gāue ʼi te pilō ʼo te Kautahi ʼo te ʼu Puleʼaga Fakatahi ʼi New York. Ko taku tahi ʼaʼahi ki ai ʼi tona pilō neʼe ʼau nofo ai lolotoga hola e tolu, pea neʼe ʼau lava faka mafola age kia ia te Puleʼaga ʼo te ʼAtua.
Kua ʼau taʼu 88 ʼi te temi nei, kae ʼe kei ʼau lava fakahoko pe te ʼu maʼua ʼo te kokelekasio. Ko toku ʼohoana, ia Evelyn, ʼe kei tauhi fakatahi mo ʼau kia Sehova. Ko tamā taʼahine neʼe ʼohoana mo te tagata taupau feʼaluʼaki ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova, pea ʼe ko he tagata ʼāfea ʼi te kokelekasio ʼi Beyrouth. Ko tanā taʼahine ʼe kau mo ia ki te kau Fakamoʼoni. Ko tamā tama muli mo tona ʼohoana ʼe ko te ʼu Fakamoʼoni, pea mo tanā taʼahine ʼe kau ki te moʼoni. ʼO ʼuhiga mo tamā tama lahi, neʼe kua fakahū te tui faka Kilisitiano ki tona loto, pea ʼe ʼau fakaʼamu ʼaki te temi, ʼe ina tali anai.
ʼI te 1933, neʼe hinoʼi ʼau ke ʼau pionie—te ʼuluaki pionie ʼaia ʼi te ʼu fenua Alape. Neʼe mole he tahi meʼa neʼe lelei age ke ʼau fai ki toku maʼuli ʼi taku gāue pionie maʼa Sehova lolotoga te ʼu taʼu e 68 kua hili. Pea ʼe ʼau fakatotonu ke ʼau haga haʼele ʼi te mālama fakalaumālie ʼaē ʼe ina foaki mai.
[Paki ʼo te pasina 23]
Ko Najib ʼi te 1935
[Paki ʼo te pasina 24]
Mo te motokā fakatagi ʼi te ʼu Moʼuga ʼo Lipania, 1940
[Paki ʼo te pasina 25]
ʼO kamata mai ʼoluga mai te faʼahi hema: ko Najib, mo Evelyn, mo tanā taʼahine, te tēhina ko Aboud pea mo te foha lahi ʼo Najib, ʼi te 1952
ʼI lalo (ʼi te ʼatu ʼuluaki): Ko te ʼu Tēhina ko Shammas, mo Knorr, mo Aboud, pea mo Henschel ʼi te ʼapi ʼo Najib, ʼi Tripoli, ʼi te 1952
[Paki ʼo te pasina 26]
Ko Najib mo tona ʼohoana, ia Evelyn