Te ʼu Fehuʼi ʼa Te Kau Lautohi
ʼI te sio ʼa Soane ki te “toe hahaʼi tokolahi” ʼe nātou fakahoko te tauhi taputapu ʼi te fale lotu ʼa Sehova, ko te potu fea ʼo te fale lotu ʼaē ʼe nātou fakahoko ai te koga ʼaia?—Apokalipesi 7:9-15, MN.
ʼE feala ke tou ʼui ko te toe hahaʼi tokolahi ʼe nātou tauhi kia Sehova ʼi te malaʼe fakakelekele ʼo tona fale lotu lahi fakalaumālie, ʼo lagi nātou fai tāfito ʼi te malaʼe ʼaē ʼe tuʼu ʼi te tuʼa fale lotu ʼo Salomone.
ʼI te temi kua hili, neʼe lau ko te toe hahaʼi tokolahi neʼe nātou fakatā ʼi te faʼahi fakalaumālie ia te Malaʼe ʼa te kau Senitile ʼi te temi ʼo Sesu. Kae ʼaki te tahi ʼu kumi neʼe fai, neʼe fakahā ai te ʼu tupuʼaga e nima ʼo te mole totonu ʼo te faʼahi ʼaia. ʼUluaki, ʼe mole ko te ʼu koga fuli ʼo te fale lotu ʼa Helote ʼaē ʼe nātou fakatātā lelei ia te fale lotu lahi fakalaumālie ʼa Sehova. Ohage la, ʼi te fale lotu ʼa Helote, neʼe ʼi ai te Malaʼe ʼa te kau Fafine pea mo te Malaʼe ʼo Iselaele. Neʼe feala ke hū te hahaʼi tagata pea mo te hahaʼi fafine ki te Malaʼe ʼa te kau Fafine, kae neʼe gata pe ki te hahaʼi tagata neʼe gafua tanatou hū ki te Malaʼe ʼo Iselaele. ʼI te ʼu malaʼe ʼo te fale lotu lahi fakalaumālie ʼa Sehova, ʼe mole vaheʼi kehe te hahaʼi tagata pea mo te hahaʼi fafine ʼi te tauhi. (Kalate 3:28, 29) Koia ʼe mole ʼi ai he fakatatau ʼo te Malaʼe ʼa te kau Fafine pea mo te Malaʼe ʼo Iselaele ʼi te fale lotu lahi fakalaumālie.
Lua, neʼe mole ʼi ai he Malaʼe ʼa te kau Senitile ʼi te ʼu fakatuʼutuʼu ʼaē neʼe fakahā age e te ʼAtua kia Salomone ʼo ʼuhiga mo te fale lotu, peʼe ko te fale lotu ʼi te meʼa ʼaē neʼe hā kia Esekiele; ʼo feiā mo te fale lotu ʼaē neʼe toe laga e Solopapele, neʼe mole ʼi ai he Malaʼe ʼa te kau Senitile. Koia, ʼe mole ʼi ai he ʼuhiga ʼo te malaʼe ʼaia ʼi te fakatuʼutuʼu ʼo te fale lotu lahi fakalaumālie ʼa Sehova ʼo ʼuhiga mo te tauhi, tāfito la mokā tou vakaʼi te tolu puani.
Tolu, neʼe laga te Malaʼe ʼa te kau Senitile e te Hau Etomite ko Helote moʼona faka kolōliaʼi pea mo maʼu ai he felogoi lelei mo Loma. Neʼe kamata fakafoʼou e Helote ia te fale lotu ʼa Solopapele ʼi te lagi taʼu 18 peʼe ko te taʼu 17 ʼi muʼa ʼo totatou temi. ʼE fakamahino fēnei e te tikisionalio The Anchor Bible Dictionary: “Neʼe ko te agamāhani ʼa te ʼu tuʼi pule ʼo te Potu Uesite ʼo Loma ke nātou laga he fale lotu ʼe lahi age ʼi te ʼu fale lotu ʼo te ʼu kolo ʼi te potu esite.” Ko te ʼu faʼufaʼu ʼo te fale lotu neʼe kua ʼosi fakatuʼu ia. ʼE fakamahino fēnei e te tikisionalio: “Neʼe tonu ki te Fale Lotu ke tatau tona lahi mo te ʼu fale lotu ʼuluaki, [ʼo Salomone mo ia ʼa Solopapele], neʼe mole tuʼu katoa te Fale Lotu ʼi te Moʼuga.” Koia, neʼe fakalahi ai e Helote te tuʼuʼaga ʼo te fale lotu, ʼo ina fakatuʼu te malaʼe ʼaē neʼe higoa ko te Malaʼe ʼa te kau Senitile. Ko te laga fale ʼaia ʼo feiā mo tona ʼu fakatuʼutuʼu neʼe mole ko he fakatātā ʼo te fakatuʼutuʼu fakalaumālie ʼa Sehova ʼo ʼuhiga mo te fale lotu.
Fā tupuʼaga, teitei pe ko te hahaʼi fuli—te kau kivi, mo te kau māʼimoa, pea mo te kau Senitile ʼaē neʼe mole silikosisioʼi—neʼe feala tanatou hū ki te Malaʼe ʼa te kau Senitile. (Mateo 21:14, 15) ʼI tona fakahagatonu, neʼe ʼaoga te malaʼe ʼaia ki te kau Senitile tokolahi ʼaē neʼe nātou fia fai honatou mōlaga ki te ʼAtua. Pea neʼe ko te koga meʼa ʼaia neʼe tau faiakonaki ai ia Sesu ki te hahaʼi pea neʼe ina kapu tuʼa lua ai ia te hahaʼi fetogi paʼaga pea mo te hahaʼi faifakatau koloā, ʼo ina ʼui ʼe nātou fakalainoaʼi te ʼapi ʼo tana Tāmai. (Mateo 21:12, 13; Soane 2:14-16) Kae ʼe ʼui fēnei e te tohi The Jewish Encyclopedia: “ ʼI tona fakahagatonu, ko te malaʼe ʼaia ʼo tuʼa neʼe mole ko he koga ia ʼo te Fale Lotu. Neʼe mole fakatapuʼi tona tuʼuʼaga, koia ʼaē neʼe feala ai ke hū kiai te hahaʼi fuli pe.”
Nima tupuʼaga, neʼe ʼui e Barclay M. Newman pea mo Philip C. Stine, ʼi tanā tohi A Handbook on the Gospel of Matthew, ko te kupu faka Keleka (hi.e.ron’) ʼaē ʼe fakaliliu ʼaki te kupu “fale lotu,” ʼaē ʼe faka ʼuhiga ki te Malaʼe ʼa te kau Senitile, “ ʼe faka ʼuhiga ia ki te fale katoa, ʼo mole faka tuʼakoi pe tona faka ʼuhiga ki te Fale Lotu totonu.” ʼI te tahi faʼahi, ʼe totonu age te kupu faka Keleka (na.os’) ʼaē neʼe fakaliliu ʼaki te kupu “fale lotu” ʼi te meʼa ʼaē neʼe hā kia Soane ʼo ʼuhiga mo te toe hahaʼi tokolahi. ʼO ʼuhiga mo te fale lotu ʼi Selusalemi, ʼe faka ʼuhiga māhani ki te Maʼoniʼoni ʼo te ʼu Maʼoniʼoni, ki te fale lotu totonu peʼe ki te takai ʼo te fale. ʼI ʼihi temi, ʼe fakaliliu ʼaki te kupu “sagatualio.”—Mateo 27:5, 51; Luka 1:9, 21; Soane 2:20.
Ko nātou ʼaē ʼe kau ki te toe hahaʼi tokolahi ʼe nātou tui ki te sakilifisio faitotogi ʼa Sesu. ʼE nātou maʼa ʼi te faʼahi fakalaumālie, pea kua nātou “fō tonatou ʼu kofu pea mo nātou fakahihina ʼi te taʼataʼa ʼo te Akeno.” ʼE lau kua nātou faitotonu, ʼaki te fakatuʼutuʼu ʼaē ke nātou liliu ko he ʼu kaumeʼa ʼa te ʼAtua pea mo hāo mai te mamahi lahi. (Sakopo 2:23, 25) ʼE lahi te ʼu ʼaluʼaga, ʼe nātou hage ai ko te kau poloselite ʼi Iselaele ʼaē neʼe fakalogo ki te fuakava ʼo te Lao pea mo tauhi fakatahi mo te kau Iselaele.
ʼE moʼoni ia, neʼe mole tauhi te kau poloselite ʼaia ʼi te malaʼe ʼaē ʼe tuʼu ʼi loto, ʼaē neʼe fakahoko ai e te kau pelepitelo tonatou ʼu maʼua. Pea ko nātou ʼaē ʼe kau ki te toe hahaʼi tokolahi ʼe mole nātou tutuʼu ʼi te malaʼe ʼaē ʼi te loto fale lotu lahi fakalaumālie ʼa Sehova, ko te malaʼe ʼaia ʼe ina fakatātā te ʼaluʼaga haohaoa mo faitotonu ʼo nātou ʼaē ʼe kau ki te “kau pelepitelo maʼoniʼoni” lolotoga te temi ʼaē ʼe nātou nonofo ai ʼi te kele. (1 Petelo 2:5, MN ) Kae ohage ko tona ʼui e te tagata ʼāfea ʼaē ʼi selo kia Soane, ʼe tutuʼu moʼoni te toe hahaʼi tokolahi ʼi te loto fale lotu, kae mole nātou tutuʼu ʼi te tuʼa fale lotu, ʼi he koga meʼa ʼe fakatatau ki he Malaʼe fakalaumālie ʼa te kau Senitile. Ko he toe pilivilesio ia! Pea ʼe ina faka maʼuhigaʼi te ʼaoga ʼaē kia tatou takitokotahi ke tou haga nofo maʼa ʼi te faʼahi fakalaumālie pea ke maʼa tatatou aga ʼi te temi fuli!
[Paki ʼo te pasina 31]
Fale Lotu ʼo Salomone
1. Te Fale Lotu
2. Te Malaʼe ʼaē ʼi loto
3. Te Malaʼe ʼaē ʼi tuʼa
4. Te Tuʼuga ki te Malaʼe ʼo Te Fale Lotu