Te Yoga—ʼE Ko He Faigaoʼi Lelei Koa?
TOKOLAHI te hahaʼi ʼi te temi nei ʼe nātou fakaʼamu ke mole nātou sisino fau pea ke nātou maʼuli haohaoa. Koia ʼaē kua tokolahi te hahaʼi kua nātou ʼolo ki te ʼu fale faigaoʼi pea mo ʼolo ki te ʼu kūtuga ʼaē ʼe nātou tokoni ʼo ʼuhiga mo te ʼu faʼahi ʼaia. Ko te tupuʼaga la ʼaia ʼaē kua haga ai te lauʼi afe hahaʼi ʼo te ʼu fenua ʼo te Eulopa pea mo Amelika ʼo te Potu Noleto ki te faigaoʼi mai te ʼu fenua Asia ʼaē ko te yoga.
Ko te hahaʼi ʼaē ʼe hoha, mo lotomamahi, pea mo maʼuli kinakina neʼe nātou haga ki te yoga heʼe nātou kumi honatou fīmālie pea mo he ʼu puleʼaki. Talu mai tāfito te ʼu taʼu 1960, te temi ʼo te kau Hippies, neʼe kamata fakaʼaogaʼi e te hahaʼi ʼo te ʼu fenua ʼo te Eulopa pea mo Amelika ʼo te Potu Noleto ia te ʼu lotu ʼo te ʼu fenua Asia mo tonatou faʼahiga maʼuli. Neʼe faka mafola e te hahaʼi ʼiloa ʼo te ʼu ʼata ʼo te televisio mo te musika rock te meʼa ʼaē ʼe higoa ko te metitasio loloto. ʼAki te tuputupu ʼo te yoga, ʼe tou lava fai te fehuʼi ʼaenī: ‘Ko te yoga ʼe ko he faigaoʼi feiā pe koa ʼe ina faka fealagia anai kia ia ʼaē ʼe ina fai, ke sino haohaoa, ke mole sino fau, pea mo fīmālie ai tona ʼatamai? Ko te yoga ʼe ʼi ai koa hona pikipikiga mo he lotu? ʼE lava fai koa e te kau Kilisitiano ia te faigaoʼi ko te yoga?’
Te Haʼuʼaga ʼo Te Yoga
Ko te ʼuhiga totonu ʼo te kupu faka Sanskrit ki te “yoga” ʼe faka ʼuhiga ki he “ ʼamo.” ʼE feala ke faka ʼuhiga ki he fakatahiʼi, peʼe ko he ʼai fakatahi ki he ʼamo e tahi, ke feala hona takitaki peʼe puleʼi. Maʼa he Inituisi, ko te yoga ʼe ko he faʼahiga fai ʼe ina taki he tahi ke fakatahi mo he mālohi lahi ʼaupito peʼe ko he laumālie. ʼE lau ʼe “ko te fakatahiʼi ki te ʼAtua, ia te ʼu mālohi fuli ʼo te sino, mo te ʼatamai pea mo te laumālie.”
Neʼe kamata ʼanafea ia te yoga? Ko te ʼu paki ʼo te ʼu hahaʼi ʼaē ʼe nonofo ohage ko te taʼi nofo ʼaē ʼe fai ʼi te yoga, neʼe maʼu ʼi te ʼu meʼa fakamaʼu tohi, ʼaē neʼe maʼu ʼi te Mafa ʼo Indus, te fenua ʼo Pakisitani ʼo te temi nei. ʼE lau e te kau alekeolosia, ko te hahaʼi ʼaē neʼe nonofo ʼi te Mafa ʼo Indus neʼe maʼuʼuli ʼi te vaha ʼo te taʼu tolu afe ki te taʼu lua afe ʼi muʼa ʼo totatou temi, ʼe ōvi ki te temi ʼo te hahaʼi neʼe maʼuʼuli ʼi Mesopotamia. ʼI te ʼu koga meʼa ʼaia, neʼe maʼu te ʼu meʼa teuteu, ʼe pena ai te tagata, ʼe ko he ʼatua, ʼe ʼi ai tona pale ko te ʼu talaʼi manu, pea takatakai ia ia e te ʼu manu, ʼe hage ko Nimelote, ia te “tagata kapu manu mālohi.” (Senesi 10:8, 9) ʼE lau e te kau Inituisi ko te ʼu fakatātā ʼaē ʼe nātou nonofo ohage ko te taʼi nofo ʼaē ʼe fai ʼi te yoga, ʼe ko te ʼu paki ʼo te ʼatua ko Shiva, ia te ʼaliki ʼo te ʼu manu pea mo te ʼaliki ʼo te yoga, ʼaē neʼe fai ki ai te tauhi ʼaki te fakatātā ʼo te sino tapu ʼo te tagata. Koia, ʼe ʼui ai e te tohi Hindu World ʼo ʼuhiga mo te yoga, “ ʼe ko he tuʼuga lekula ʼo te maʼuli faka sakilifisio, ʼe haʼu tāfito mai te temi ʼo te hahaʼi Initia ʼe higoaʼi ko te kau Aryens, ʼe maʼu ai te ʼu faʼahiga fakakaukau mo te ʼu faʼahiga maʼuli ʼo te temi ʼāfea.”
ʼI te kamata, neʼe tala gutu pe te ʼu faʼahiga fai ʼo te yoga. Pea ko Patañjali te tagata poto Initia ʼo te yoga, neʼe ina tohi fakaleleiʼi leva, te Yogasûtra, te tohi ako tāfito ʼo te yoga. Maʼa Patañjali, ko te yoga ʼe “ko he faiga fakapotopoto ke fakakaku ki te maʼuli haohaoa, ʼaki he puleʼi ʼo te ʼu koga kehekehe ʼo te tagata, ʼi te faʼahi fakasino pea mo te faʼahi fakaʼatamai.” Talu tona fakatupu ʼo aʼu mai ki te temi nei, ko te yoga ʼe ko he koga ia ʼo te ʼu lotu ʼo te ʼu fenua Asia, kae tāfito te lotu Inituisi, te lotu Jaïnisme, pea mo te lotu Putisi. ʼE ʼui e ʼihi hahaʼi fai yoga, ʼe ina taki ia nātou ki te moksha, peʼe ko te ʼāteaina, ʼaki he fakatahi mo he laumālie ʼe ina ʼaofi katoa ia nātou.
ʼE feala pe ke tou toe fai te fehuʼi ʼaenī: ‘ ʼE feala koa ke fakahoko te yoga ohage pe ko he faʼahiga faigaoʼi feiā moʼo fakatupu ʼo he sino haohaoa pea mo fakafimālieʼi te ʼatamai, kae mole ʼi ai hona pikipikiga faka lotu?’ ʼAki te ʼu fakamahino ʼaē neʼe tou vakaʼi, ʼe mole feala ke manatu feiā.
Ko Te Faʼahi Fea ʼe Lava Puleʼi Koutou e Te Yoga?
Ko te fakatuʼutuʼu ʼo te yoga ko te fakaliliu ʼo he tahi ke felogoi mo he laumālie. Kae koteā koa te faʼahiga laumālie ʼaia?
ʼI te tohi Hindu World, ʼe ʼui fēnei e te tagata faitohi ko Benjamin Walker ʼo ʼuhiga mo te yoga: “Neʼe lagi ʼi ai he fakatuʼutuʼu fakamanamana ʼi te kamataʼaga ʼo te yoga, pea ʼe kei ina taupau pe he agaaga fakamanamana pea mo fakatemonio.” ʼE fakamoʼoni e te kau tagata fai filosofia Inituisi, ʼe lava maʼu he ʼu mālohi fakalaumālie, logola ʼe nātou lau tuʼumaʼu ʼe mole ko te faʼahi tāfito ʼaia ʼaē ʼe faiga kiai te yoga. Ohage foki la, ʼi te tohi Indian Philosophy, ʼe ʼui e te pelesita ʼāfea ʼo Initia, ko te tagata fai filosofia ko S. Radhakrishnan, ʼo ʼuhiga mo te yoga, “ko te puleʼi ʼo te sino ʼaki he ʼu faʼahiga tuʼu peʼe faʼahiga heka, ʼe tupu ai he mole toe logoʼi ʼo te vela pea mo te momoko. . . . Ko ia ʼaē ʼe ina fai te yoga ʼe feala ke sio pea mo logo mamaʼo . . . ʼE feala hana fakahā tana manatu ki he tahi tagata kae mole ina fakaʼaogaʼi te ʼu meʼa māhani ohage ko te telefoni. . . . ʼE feala kia ia ʼaia ke ina fakaliliu tona sino ʼo fakapulipuli.”
Ka fakahā mai e he tahi ʼe fai yoga ʼe takoto ki te ʼu mataʼi faʼo peʼe haʼele ʼi he ʼu mamala kakaha, maʼa ʼihi ʼe ko he loi peʼe ko he meʼa fakakata. Ko te ʼu meʼa ʼaenī ʼe hoko māhani ʼi Initia, ohage ko he tahi ʼe tuʼu ki te vaʼe e tahi ʼo sio maʼu ki te laʼā lolotoga te ʼu hola, pea mo he tahi ʼe poto ʼi te fakamaʼumaʼu tana mānava ʼo feala ai hona tanu ʼi te ʼone lolotoga he temi loaloaga. ʼI te māhina ʼo Sūnio ʼo te taʼu 1995, neʼe fakamatala e te nusipepa The Times of India, ko te kiʼi taʼahine ʼe taʼu tolu vaelua neʼe hage neʼe avea, neʼe takoto kae faka kake ʼi tona fatu ia te motokā ʼe fakalaka tona mamafa ʼi te ʼu kilo e 750. Neʼe punamaʼuli kiai te hahaʼi, heʼe ʼi tana ala ake, neʼe mole hona lavea. Neʼe hoko atu fēnei e te fakamatala: “Neʼe ko te fakahāhā ʼaia ʼo te mālohi moʼoni ʼo te yoga.”
ʼE mahino ia, ʼe mole ʼi ai he tagata ʼe ina lava fai te ʼu taʼi gāue ʼaia. Koia ʼe tonu ai ki te Kilisitiano ke ina fai te fehuʼi ʼaenī: Koteā ʼaē ʼe fakahā e te ʼu meʼa fakaofoofo ʼaia? Ko he ʼu meʼa koa mai ia Sehova ʼAtua, “te Māʼoluga ʼAupito ʼi te kele katoa,” peʼe ko he ʼu mālohi mai he tahi matapuna? (Pesalemo 83:18) ʼE fakahāhā lelei mai e te Tohi-Tapu tana manatu ʼo ʼuhiga mo te faʼahi ʼaia. ʼI te vave hū ʼa te kau Iselaele ki te Kele ʼo Te Fakapapau, ʼaē neʼe nofoʼi e te kau Kanaane, neʼe ʼui fēnei e Sehova ki te ʼu foha ʼo Iselaele ʼaki ia Moisese: “ ʼAua naʼa ke ako ke ke fai te ʼu meʼa fakalialia ʼa te ʼu puleʼaga ʼaia.” Koteā koa “te ʼu meʼa fakalialia” ʼaia? Neʼe fakatokaga age e Moisese ki “he tahi ʼe fai fakakikite, he tahi ʼe gaohi meʼa mana, he tahi ʼe ina kumi he ʼu fakaʼiloga, he tahi ʼe faifakalauʼakau.” (Teutalonome 18:9, 10) Ko te ʼu meʼa ʼaia ʼe fakalialia ki te ʼAtua koteʼuhi ko te ʼu gāue ʼa te kau temonio pea mo te kakano agahala.—Kalate 5:19-21.
ʼE Mole Ko He Meʼa Maʼa Te Kau Kilisitiano
Tatau aipe peʼe mole faka tui ia te kau tagata faifaitoʼo ki te ʼu fakatotonu ʼaē ʼe tuʼu ʼi ʼoluga, kae ko te yoga ʼe mole ko he faigaoʼi fakasino pe. ʼE fakamatala e te tohi Hindu Manners, Customs and Ceremonies te meʼa neʼe hoko ki te ʼu tagata e toko lua neʼe nā foʼofoʼou ki te yoga, pea neʼe takitaki nāua e te tagata faiako ko te gourou. Neʼe fakamatala fēnei e te tahi ia nāua: “Neʼe ʼau faigaʼi mālohi ke ʼau tāʼofi fualoa taku mānava pea ke hoki ʼau mānava mokā ʼau logoʼi kua ʼau vave pogia. . . . ʼI te tahi ʼaho, ʼi te fetapā totonu, neʼe hage neʼe ʼau sio ki te māhina ʼe mū, pea neʼe hage ʼe feʼaluʼaki ʼi te tahi faʼahi ki te tahi faʼahi. ʼI te tahi lakaga neʼe hage kia ʼau neʼe takatakai ʼau ʼi he fakapōʼuli mātolu ʼi te fetapā. Neʼe fiafia ʼaupito taku tagata faiako ʼi taku fakahā age te ʼu meʼa ʼaē neʼe hā mai kia ʼau. . . . Neʼe ina fakamoʼoni mai, kua ʼau vave kaku ki te gataʼaga ʼo toku ʼu mamahi.” ʼE fakamatala fēnei e te lua tagata: “Neʼe ina fakamaʼua mai ke ʼau sio maʼu ki te lagi ʼi te ʼaho fuli, kae ʼaua naʼa ʼau kemoʼi ʼoku mata peʼe ʼau fetogi tuʼulaga. . . . ʼI ʼihi lakaga neʼe hage kia ʼau neʼe ʼau sio ki te ʼu uloʼi afi ʼi te ʼaele; ʼi te tahi ʼu lakaga, neʼe hage neʼe ʼau sio ki te ʼu foʼi pulu afi pea mo te ʼu meʼa ʼe fetōki mai te lagi. Neʼe fiafia ʼaupito taku tagata faiako ki te fua lelei ʼo taku ʼu faiga.”
Ko te ʼu meʼa fakaofoofo ʼaē neʼe sio kiai te ʼu tagata ʼaia, neʼe ko te ʼu meʼa ʼaia neʼe ʼui e te ʼu tagata faiako ʼe ko te ʼu meʼa ʼaē ʼe tonu ke fakakaku kiai te faigaoʼi ʼo te yoga. Ei, ko te faiga tāfito ʼo te yoga ʼe ko te moksha, ʼaē ʼe ʼui ʼe ko te fakatahi mo he ʼu laumālie lalahi. ʼE ʼui ʼe “ko te fakagata (ʼaki te loto katoa) ia te gāue ʼo te ʼatamai.” ʼE fakafeagai ia ki te fakatuʼutuʼu ʼa te kau Kilisitiano, ʼaē neʼe fai age kia nātou te tokoni ʼaenī: “Koutou momoli ʼokotou sino ko he sakilifisio maʼuli, mo maʼoniʼoni, pea mo lelei ki te ʼAtua, ko he tauhi taputapu ʼaki tokotou ʼatamai. Pea koutou fakagata takotou muliʼi te tuʼu ʼo te ʼu faʼahiga meʼa ʼaenī, kae ke koutou fetogi ia koutou ʼo fakafoʼou tokotou ʼatamai, ke feala ai hakotou ʼiloʼi papau pe koteā te finegalo ʼo te ʼAtua, tona lelei, tona tali lelei, pea mo tona haohaoa.”—Loma 12:1, 2, MN.
ʼE ko tatou takitokotahi ʼaē ʼe tou filifili te faʼahiga faigaoʼi ʼaē ʼe tou loto kiai. Kae ko te kau Kilisitiano ʼe mole nātou faka fealagia ki he faʼahiga meʼa pe—peʼe ko he faigaoʼi, peʼe ko te kai, peʼe ko te ʼinu, peʼe ko te fai teuteu, peʼe ko te fakafiafia, peʼe ko he tahi age meʼa pe—ke ina maumauʼi tanatou ʼu felogoi mo Sehova ʼAtua. (1 Kolonito 10:31) Kia nātou ʼaē ʼe faigaoʼi ke mālohi tonatou sino, ʼe lahi te ʼu puleʼaki ki te faʼahi ʼaia kae ʼe mole ʼi ai hona pikipikiga mo te gaohi meʼa fakatemonio. Kapau ʼe tou fakamamaʼo mai te ʼu faʼahiga fai ʼaia pea mo te ʼu akonaki ʼo te lotu hala, ʼe feala ke tou ʼamanaki ki te tapuakina ʼa te ʼAtua ʼo he tuʼu foʼou pea mo faitotonu, ʼe tou lava maʼu ai ʼo talu ai, te maʼuli haohaoa ʼi te faʼahi fakasino pea mo te faʼahi ʼo te ʼatamai.—2 Petelo 3:13; Apokalipesi 21:3, 4.
[Paki ʼo te pasina 22]
Tokolahi ʼe nātou faigaoʼi kae ʼe mole ʼi ai hona pipikiga mo te gaohi meʼa fakatemonio